Vse več turistov iz južnega dela Evrope, ki je v zadnjih letih v primežu visokih temperatur in vročinskih valov, se na poletni oddih raje odpravlja na sever Evrope. Kot razlog za takšno odločitev navajajo predvsem nižje temperature in daljše poletne dneve. Na lestvico bolj priljubljenih turističnih destinacij na stari celini se je v zadnjih letih povzpela Danska.
Južni del Evrope je že več tednov v primežu hudega vročinskega vala. V Italiji vročina prevladuje že vse od sredine junija, v nekaterih predelih države so izmerili rekordne temperature, ki so presegale tudi 40 stopinj Celzija. Na italijanskem otoku Sicilija se poleg hude vročine in suše spopadajo še z velikim pomanjkanjem vode. Tudi v Franciji in Španiji so oblasti že večkrat to poletje izdale opozorila o visokih temperaturah.
Zaradi vse višjih temperatur v tem delu Evrope se vse več turistov odloča za preživljanje dopusta v hladnejših delih stare celine, med bolj priljubljenimi destinacijami v zadnjih letih pa je Danska. Danski meteorološki inštitut je nedavno objavil poročilo, v katerem navaja, da je bila v državi povprečna temperatura v juniju letos 16,2 stopinje Celzija.
V dansko glavno mesto Köbenhavn se tako v poletnih mesecih zgrinjajo turisti iz vročih predelov Evrope, predvsem iz Italije, Španije, Francije in Grčije. Nekateri pridejo tja v lastni režiji, drugi se na Danskem ustavijo v sklopu križarjenj po severnem delu Evrope.
V zadnjih letih so v danski prestolnici dopustovali predvsem turisti iz severne Evrope in ZDA, tamkajšnji turistični delavci pa v zadnjih letih opažajo občutno povečanje južnoevropskih turistov.
Foto: PROFIMEDIA
“Vsekakor opažamo veliko povečanje števila turistov iz južnega dela Evrope. Gre za turiste iz Francije, Grčije, Španije in Italije. To povečanje smo opazili v zadnjih petih ali šestih letih, vendar se je število močno povečalo v zadnjih dveh letih. V hotelu smo imeli po navadi okoli 80 odstotkov gostov iz ZDA, vendar se njihovo število zdaj nekoliko zmanjšuje, vedno več pa je turistov iz omenjenih držav,” je za portal Euronews dejal Karim Nielsen, izvršni direktor podjetja Kolpin Hotels, ki ima v lasti tudi hotele v danskem glavnem mestu.
A Köbenhavn ni edini predel Danske, v katerem opažajo povečanje turistov iz bolj vročih delov Evrope. Tudi v Južni Zelandiji, ki leži približno 80 kilometrov južneje od glavnega mesta, postaja vedno bolj priljubljena turistična destinacija.
“Trend prihoda južnoevropskih gostov na Dansko se je začel pred približno tremi leti, a smo ga zares opazili šele lani. Letos je obisk zelo velik. Če smo pred leti beležili okoli pet odstotkov gostov iz tega dela Evrope, njihov delež letos znaša že med 30 do 35 odstotkov,” je dejal Filip Rasmussen, eden od ponudnikov nastanitev na Danskem.
Dodal je, da večina gostov na vprašanje, zakaj so se odločili za dopust na Danskem, odgovori, da zaradi hude vročine in vročinskih valov. Ob tem je sicer dejal, da se povečuje tudi število turistov iz drugih delov Evrope, saj k njim prihajajo tudi turisti iz Nizozemske in Belgije.
Kot zelo ugoden dejavnik za turizem danski turistični delavci izpostavljajo tudi, da je na Danskem med poletjem zelo dolg dan. Na vrhuncu poletja, v času solsticija, tam sonce ne zaide pred 22. uro zvečer. Najvišje dnevne temperature tam redko presežejo 25 stopinj Celzija, ob večerih pa je dovolj, če se ljudje oblečejo v pulover ali tanjšo jakno.
Po podatkih danske turistične organizacije Visit Denmark se je število italijanskih in francoskih turistov, ki so junija letos obiskali regijo glavnega mesta, povečalo za kar 23 odstotkov. Leta 2019 je bilo turistov iz teh dveh držav 49.000, letos pa že 60.000.
Vročinski valovi v tem delu Evrope niso nič nenavadnega, vendar so ti vedno bolj pogosti in ekstremni. Od leta 2000 smo tako v tem delu stare celine imeli že deset najtoplejših let, lansko poletje pa so bile temperature v Evropi stopinjo nad povprečjem. Nekateri strokovnjaki tudi ocenjujejo, da bi lahko temperatura v Evropi kmalu presegla mejo 50 stopinj Celzija, predvsem na območju Sredozemlja zaradi vpliva vročega zraka iz severne Afrike.
Foto: PROFIMEDIA
Stopnja smrtnosti zaradi vročine se je v Evropi povišala za 30 odstotkov. Daljša, vroča in suha poletja povzročajo tudi suše, ki vplivajo na kmetijstvo in pridelavo hrane, škodijo infrastrukturi in uničujejo habitate. Sredozemsko morje se segreva hitreje od svetovnega povprečja, do leta 2100 pa naj bi se dvignilo do enega metra.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje