Presenetljivo odkritje znanstvenikov: doslej neznan del človeškega telesa

Čeprav bi glede na razvitost medicine, biologije, anatomije in z njimi povezanih naravoslovnih znanosti marsikdo menil, da o človeškem telesu vemo že vse, kar je mogoče vedeti, se vedno znova izkaže, da ni čisto tako.

Tako so znastveniki šele leta 2017 med organe prišteli sicer že dlje časa znan mezenterij, strukturo v prebavilih.

Leto kasneje je avstralski nevroznanstvenik George Paxinos identificiral nov živčni center v človekovih možganih, ki ni prisoten pri opicah, vendar dabate o tem, ali gre za zgolj anatomsko strukturo ali fiziološki organ, še tečejo.

Hemifusom, "snežak z ruto" v naših celicah

Pred kratkim pa je raziskovalna ekipa z univerze v Virginiji odkrila povsem nov del človeškega telesa. Ne gre za novo kost ali kaj podobno velikega in otipljivega. Novo odkritje je mogoče videti le pod elektronskim mikroskopom, saj je manjše od mitohondrija, "celične elektrarne", enega najdrobnejših delov v naših (in živalskih) celicah.

Novi organel (tako se na splošno imenujejo strukture v naših celicah, ki imajo lastne funkcije, podobno kot organi v telesu) so poimenovali hemifusom.

Opazili so ga med preučevanjem filamentov, drobnih struktur, ki pomagajo celicam ohranjati obliko, nekakšnih "podpornih stebrov" celice.

Kot je za portal Live Science povedala vodja ekipe, ki je organel odkrila, docentka Seham Ebrahim, so ga odkrili na mikroskopskih posnetkih, kjer se je vztrajno pojavljala oblika, podobno "snežaku z ruto" – z manjšo "glavo" in večjim "telesom", ki ju ločuje "ruta", tanka membrana.

Hemifusom meri zgolj 100 nanometrov v premeru. Za lažjo predstavo, če je to mogoče – če bi jih 10.000 zložili enega ob drugem, bi vsi skupaj merili v dolžino (ali višino) en milimeter.

Ne vedo še natančno, kaj hemifusom počne

Kaj natančno je funkcija novoodkritega organela, ni natančno znano, ekipa Ebrahimove, ki je organel prva odkrila, pa meni, da sodeluje pri razvrščanju, recikliranju in odstranjevanju beljakovin v celicah.

Če je to res, bi raziskovanje hemifusoma lahko pomembno prispevalo k raziskavam ene najbolj uničujočih bolezni današnjega časa, Alzheimerjeve bolezni.

V članku, objavljenem maja 2025 v reviji Nature Communications, so znanstveniki zapisali, da bi hemifusomi lahko igrali ključno vlogo pri recikliranju ali odstranjevanju celičnih membran.

Ker to pomaga preprečevati kopičenje odpadkov v celicah, raziskovalci domnevajo, da bi lahko bili povezani z nastankom Alzheimerjeve bolezni.

Znano je namreč, da je bolezen pogosto posledica slabega odstranjevanja nenormalnih beljakovin v možganih.

Ebrahimova si zato želi nadaljevati raziskave, ob tem odkritju dela človeškega telesa pa je navdušeno pripomnila: "Tam zunaj je verjetno še cel svet, ki ga moramo šele odkriti."