Proti Zemlji pada Nasin satelit. Nihče ne ve, kam lahko trešči že čez nekaj ur

Malo manj kot 600 kilogramov težek Nasin satelit drvi proti Zemlji in bi lahko po skoraj 14 letih v orbiti v sredo zgodaj zjutraj nenadzorovano vstopil v ozračje.

Sonda Van Allen Probe A naj bi, po podatkih Nase, v ozračje stopila danes zgodaj zjutraj - okoli 1.45 po našem času (ET), a natančen čas se lahko razlikuje tudi do 24 ur, piše na spletnih straneh agencije.

Ker se plovilo giblje s hitrostjo več tisoč kilometrov na uro in ker časovno okno ponovnega vstopa zajema skoraj cel dan, znanstveniki ne morejo natančno napovedati, kje bi lahko padli morebitni ostanki.

Nasa pričakuje, da bo večina plovila ob prehodu skozi ozračje zgorela, čeprav bi lahko nekateri deli padec preživeli.

Tveganje, da bi bil kdo poškodovan, je izjemno majhno – ocenjujejo ga na približno 1 proti 4.200.

Znanstvenikom je štrene zmešalo vesoljsko vreme

Plovilo sicer ni bilo več v uporabi že od leta 2019, znanstveniki pa so pričakovali, da bo na Zemljo padlo šele leta 2034.

A nepričakovano dejavnejši sončni cikel je znanstvenikom zmešal štrene.

Leta 2024 so znanstveniki potrdili, da je Sonce doseglo maksimum svoje aktivnosti, kar je sprožilo intenzivno vesoljsko vreme, kot pravijo znanstveniki pojavom v Zemljini atmosferi, ki so posledica sončeve aktivnosti.

Zgornje plasti atmosfere so se namreč segrele in razširile, zaradi tega pa je plovilo naletelo na več zračnega upora, ki je povzročil, da je začelo hitreje padati proti Zemlji.

Kot rečeno, Nasa ocenjuje, da je verjetnost, da bi padajoči ostanki koga poškodovali, izjemno majhna – približno 0,02 odstotka.

To je predvsem zato, ker približno 70 odstotkov Zemljine površine pokrivajo oceani in zato bodo kosi, ki bi morebiti preživeli ponovni vstop v ozračje, najverjetneje padli v odprto morje, ne pa na kopno ali v bližino naseljenih območij.

Ameriške vesoljske sile (US Space Force), ki prav tako spremljajo sondo, so poudarile, da je predvideni čas ponovnega vstopa za zdaj le ocena in da ga bodo v prihodnjih urah verjetno še natančneje določili, ko bodo na voljo novi podatki sledenja, poroča portal Mail Online.

Sonda je preučevala Zemljino naravno "zaščito" pred sevanjem iz vesolja

Plovilo Van Allen Probe A je bilo eno od dveh identičnih sond, ki ju je naša poslala v vesolje, da bi z njuno pomočjo lahko raziskali Van Allenove pasove.

To so obroči nabitih delcev, ujetih v Zemljinem magnetnem polju, ki onemogočajo sevanju iz vesolja, da bi doseglo Zemljino površino. Na nek način nas "ščitijo" pred kozmičnim sevanjem, sončnimi nevihtami in stalnim tokom sončevega vetra.

Ti so škodljivi za življenje, lahko pa poškodujejo tudi tehnologijo, zato je razumevanje njihovega nastajanja in delovanja zelo pomembno.

"Sondi Van Allen Probes A in B sta bili izstreljeni 30. avgusta 2012 in sta skoraj sedem let zbirali doslej najobsežnejše podatke o dveh stalnih Zemljinih sevalnih pasovih, poimenovanih po znanstveniku Jamesu Van Allenu," je Nasa zapisala v sporočilu za javnost.

"Z analizo arhiviranih podatkov misije znanstveniki preučujejo sevalne pasove okoli Zemlje, ki so ključni za napovedovanje, kako sončeva dejavnost vpliva na satelite, astronavte in celo sisteme na Zemlji, kot so komunikacije, navigacija in električna omrežja.

Z opazovanjem teh dinamičnih območij sta sondi Van Allen Probes prispevali k izboljšanju napovedi vesoljskih vremenskih pojavov in njihovih možnih posledic," še piše Nasa.

Misija se je zaključila leta 2019, ko je ploviloma zmanjkalo goriva in se nista več mogli pravilno usmerjati proti Soncu.

Dvojčica satelita, ki pada na Zemljo, Van Allen Probe B po pričakovanjih v atmosfero naj ne bi ponovno vstopila pred letom 2030.