Prvič posneli največjo podgano na svetu: nad velikostjo boste presenečeni

Največja podgana na svetu meri v dolžino več kot tri četrt metra in tehta do 2 kilograma. Ima ostre sekalce, gosto dlako in do 8 centimetrov dolge noge s kremplji.

Češki biolog je prvič posnel vrsto podgane, ki je bila doslej javnosti znana le po nekaj muzejskih primerkih.

Na poletni odpravi Biološkega centra Češke akademije znanosti in Južnočeške univerze na Novi Gvineji je doktorskemu študentu mag. Františku Vejmělki uspelo v kamero ujeti enega največjih glodalcev, podgano vrste Mallomys istapantap, katere ime v angleščini prevajajo kot "subalpska volnata podgana" (Subalpine Wooly Rat - op.p.).

Ti veliki glodalci merijo od konca repa do vrha smrčka do 85 centimetrov in tehtajo do 2 kilograma in so trikrat večji od običajne podgane, kakršne poznamo pri nas.

Vrsta je bila prvič identificirana leta 1989 po muzejskih primerkih, v divjini pa je še nikoli niso fotografirali ali opazovali.

Kot piše na spletni strani Češke akademije znanosti, ki poroča o uspehu njihovega raziskovalca, ta skrivnostna nočna žival živi v mrzlih meglenih gorskih pragozdovih in planjavah na nadmorski višini okoli 3.700 metrov.

"Koliko stvari nam je še skritih?"

Slikovno gradivo in terenski podatki mladega češkega raziskovalca pomenijo izjemen prispevek k razumevanju te redke vrste ter splošno slabo poznane sesalske favne Nove Gvineje, so še zapisali.

"Neverjetno je, da tako velika in izjemna žival ostaja znanosti skoraj neznana," pravi Vejmělka in se sprašuje: "Koliko stvari o biotski raznovrstnosti tropskih gora nam je še skritih?"

Poleg fotografij in videoposnetkov je opravil tudi prve meritve samcev, raziskoval njihovo prehrano, parazite, vedenje, gibanje in druge vidike načina življenja.

Raziskava po pisanju češke Akademije znanosti pomembno prispeva k boljšemu razumevanju izjemne biotske raznovrstnosti tropskih gora, ki so doslej ostajale precej neznane – za razliko od bolj raziskanih območij ameriških, afriških in azijskih tropov.

Dragocena pomoč domačinov

Ključen pa je tudi pomen sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.

Ta se skozi znanstveno delo začnejo zavedati vrednosti naravnega okolja in potrebe po njegovi zaščiti pred grožnjami, kot sta naraščajoča sečnja ali rudarjenje.

"Brez pomoči domačih lovcev, ki so me spremljali v gorah, takšnih podatkov ne bi nikoli zbral,« priznava Vejmělka, ki je tesno sodeloval z več lokalnimi plemeni, s katerimi je popisoval sesalsko pestrost na najvišji gori Papue Nove Gvineje – Mount Wilhelmu (4.509 metrov), vse od njenega vznožja do vrha.

Skupaj je identificiral 61 vrst glodavcev in vrečarjev, ki živijo na tem območju, ter opravil njihovo genetsko analizo.

POSEBNI VIDEO: Najprej ljubimca, zdaj zakonca nato še brat in sestra