Menu Item
Domnevni deveti planet našega osončja, imenovan tudi planet X, se uspešno skriva pred našimi očmi in teleskopi. Nova raziskava kaže, da morda ni to, kar mislimo, da je.
Čeprav znanstveniki že dolgo menijo, da onkraj Neptuna obstaja veliko nebesno telo, se to uspešno skriva pred našimi očmi in teleskopi.
Astronomi imajo zato nejasno predstavo, kaj naj bi to v resnici bilo.
Pred dobrim mesecem smo pisali, da znanstveniki menijo, da gre za planet, ki je najverjetneje podoben Zemlji. Vendar obstajajo tudi druga mnenja, piše Science Alert.
Morda to ni planet, ampak “roj kamenja” oziroma asteroidov, ki se vedejo “po svoje”.
Do tega spoznanja sta prišla ameriška fizika Katherine Brown s Hamilton Collegea in Harsh Mathur z univerze Case Western Reserve, ki sta preučevala, kaj bi se zgodilo, če bi gravitacijsko vedenje roba našega osončja razložili z alternativno teorijo gravitacije.
Za kaj gre? Poskušali bomo razložiti enostavno, kolikor je le mogoče.
Bistvena je gravitacija
Danes znanstveniki vedo, da je onkraj najbolj oddaljenega planeta v našem osončju, Neptuna, območje, imenovano Kuiperjev pas.
Gre za območje, oblikovano kot ogromna površina krogle (ali žoge), v katerem je množica asteroidov, velikih in majhnih, ki krožijo okoli Sonca. Ko so znanstveniki preučevali gibanje teh asteroidov, so ugotovili, da se nekateri od njih na svojih poteh združujejo tako, kot bi na njih vplivala prisotnost doslej še neodkritega planeta oziroma njegove gravitacije.
Prav gravitacija, ena od osnovnih sil v vesolju, ki vpliva na vse, kar v njem obstaja, je ključnega pomena za razumevanje. O njej smo se v šoli učili vsi. Prvi jo je kot silo v 17. stoletju opisal angleški fizik in polihistor Isaac Newton.
Kasneje so odkrili, da njegov model ni povsem natančen in v začetku 20. stoletja je nemški fizik Albert Einstein dobil genialno idejo, da bi gravitacijo namesto kot silo lahko opisali kot posledico ukrivljenosti prostora v okolici mase.
Njegov opis oziroma model gravitacije se je pri napovedovanju in razlagi določenih pojavov izkazal za bolj natančnega in uspešnega od Newtonovega, zato velja še danes.
Ni pa Einsteinov model edini možen za razlago učinkov gravitacije. Obstaja tudi alternativni model, ki se imenuje modificirana Newtonova dinamika (MOND) in se prav tako obnese pri preučevanju vesolja, posebej pri opazovanju vedenja galaksij, torej zelo oddaljenih in velikanskih vesoljskih objektov.
Morda planet X sploh ni potreben
V najnovejših raziskavah sta Brown in Mathur s pomočjo računalniškega modela opazovala, kaj se zgodi, če bi načela MOND uporabila tudi za razlago gibanja teles na manjših, nam bližjih objektih, kot je omenjeni Kuiperjev pas.
Presenečena sta bila nad rezultati, da bi opazovano gibanje asteroidov v pasu lahko razložili tudi s tem, da so se nekateri od njih sčasoma poravnali z gravitacijskim poljem Rimske ceste.
To skupino asteroidov sta znanstvenika poimenovala “roj kamenja”. Potrebe, da bi obnašanje Kuiperjevega pasu razložili z obstojem planeta X, tako ni več. To pa bi tudi pojasnilo, zakaj ga kljub prizadevanjem ne najdemo.
Katera razlaga bo obveljala, njuna ali tista s pomočjo planeta X, še ni znano. Morda nobena. “Ne glede na rezultat,” pravi Brown, “najino delo poudarja pomen in potencial zunanjega sončnega sistema, da služi kot laboratorij za testiranje teorij o gravitaciji in preučevanje temeljnih problemov fizike.”
Njuna raziskava je bila objavljena v reviji The Astronomical Journal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje