Založba Goga je ob koncu leta na knjižne police prinesla kar nekaj novih odličnih kriminalk, poleg Kome Tadeja Goloba še prevod svetovne uspešnice V gozdu prve dame irske kriminalke Tane French ter čisto svežo kriminalko odlične Agate Tomažič Čmrljev žleb. Zanimivo, da je spremno besedo za Črmljev žleb napisala Maja Novak, tudi prevajalka Tane French.
Čmrljev žleb je poimenovana črna proga v vasi Strmčnik in je tudi naslov nove kriminalke Agate Tomažič. Glavna junakinja romana je po vzoru avtoričine resnične babice vitalna 90-letnica Vera, ki je po denacionalizaciji v vasi podedovala hotel in je navdušena smučarka. Kot je še povedala avtorica, jo je za zaplet v zgodbi navdihnila novica iz kronike v 90. letih minulega stoletja, ko so poročali o smrti z igrami s srečo zasvojenega podjetnika iz vzhodne Slovenije, ki je zaradi zasvojenosti že ogrožal tako podjetje kot svoje zaposlene, a je nato “prikladno umrl”.
V tej knjigi se avtorica tako tudi poigrava s “perverzno idejo vrednosti življenja v kapitalizmu, kakšna je cena človeškega življenja, zakaj je cena življenja enih nižja, drugih pa višja oziroma zakaj nekateri doživljajo same sebe kot pomembnejše in več vredne.
“Vera Flajs hotela ni kupila – bil ji je vrnjen. To se je zgodilo kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko je deželo zajel val optimizma in se je po nekajdesetletnem prisilnem spanju povsod začel prebujati podjetniški duh. Celo Strmčnik in njegovi prebivalci so znali prepoznati poslovne priložnosti: ena glavnih sta bila kar njihov kraj sam in narava, ki ga je obdajala. Strmčnik je bil kot ustvarjen za zimskošportno letovišče. Samo še vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo hoteli znebiti gojencev socialnovarstvenega zavoda za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Ti so namreč bivali v poslopju nekdanjega hotela, ki ga je oblast po vojni podržavila in, kako predvidljivo, vanj naselila norce. Prebivalci Strmčnika se tej potezi takrat niso upali zoperstaviti, zdaj pa jim je vse bolj postajalo jasno, da gojenci zavoda odganjajo turiste. Na srečo je šlo brez mučnih prizorov: kot iz vedrega neba je v najprimernejšem času prišla odločitev sodišča, da se hotel Flajs z denacionalizacijo upravičencem vrne v naravi, in sicer še živim potomcem družine Flajs, ki ga je v začetku 20. stoletja tudi zgradila. Potomka je bila samo ena: Vera Flajs, letnik 1927. Vse to je zadoščalo, da so jo domačini sprejeli kot rešiteljico.
Vera je vložila zahtevek za vračilo nacionaliziranega premoženja, čim je bilo to mogoče. Ko se je zamenjala ureditev in se je vrnil dobri stari kapitalizem, se je sprožila kot kukavica v stenski uri, ki jo je nekoč davno nekdo nastavil prav na ta čas. Pokukala je ven, se razgledala, potem pa poletela v svet, v katerem se je znašla tako dobro, kot da ga nikdar ne bi zapustila.”
Goga
Agata Tomažič to soboto v Opera baru v Ljubljani
Agata Tomažič, rojena v Ljubljani, je vrsto let delala kot novinarka, na zadnje na Delu, potem pa je končno postala pisateljica. Je avtorica dveh zbirk kratkih zgodb (Česar ne moreš povedati frizerki, Nož v ustih), romana Tik pod nebom ter s krilato želvo nagrajene zbirke potopisov Zakaj potujete v take dežele? in soavtorica Blodnika po Istri. Agato Tomažič lahko to soboto, 17. 12, med 11. in 13. uro srečate na dogodku v Opera baru na Cankarjevi cesti v Ljubljani.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!