Menu Item
Jagode, ki zorijo v daljšem deževnem obdobju, pridelovalci pogosteje škropijo s fungicidi. So zato lahko nevarne?
Mnogim so jagode eden najbolj priljubljenih sadežev. Žal pa se slastnega, dišečega in sočnega sadeža drži slab glas. Strokovnjaki pravijo, da so jagode sadje z največ škropivi. Če v času njihovega zorenja pogosto ali dlje časa dežuje, pa jih pridelovalci še pogosteje škropijo. Jagode so namreč občutljive in na njih se hitro lahko pojavijo plesni.
Paziti je treba na karenco škropiv
Ali je torej nevarno jesti jagode, ki so zorele v bolj deževnem obdobju, kot je na primer letošnji maj? To so sodelavci portala Zadovoljna.nova.rs povprašali profesorico Jasminko Milivojević iz Kmetijske fakultete na beograjski univerzi. Ta je na vprašanje odgovorila, da je uživanje takšnih jagod lahko potencialno nevarno. “Pridelovalci jagod pa morajo paziti na karenco preparatov za škropljenje,” je opozorila.
Karenca je obdobje, ki mora miniti od zadnje uporabe pesticida do pobiranja sadežev. Kot je povedala Milivojević, je pri jagodah to lahko malce rizično, ker je obdobje od cvetenja do zorenja kratko. “Cvetenje se začne aprila, konča pa že v začetku maja, ko že zorijo prvi sadeži. Tako je obdobje za uporabo fungicidov in insekticidov zelo kratko,” pravi Milivojević. “Dobra stran pa je, ker obstajajo fungicidi, ki imajo zelo kratko karenco – samo dva, tri dni. Tako lahko pridelovalci kljub škropljenju pobirajo sadeže tako, da na njih ni pesticidov, ki bi lahko škodili zdravju,” dodaja.
To je teorija. Kako pa je v praksi?
“Če so pridelovalci dobro zaščitili cvetove, tudi med zorenjem ne bo veliko gnilobe,” odgovarja Milivojević. “Če pa se v obdobju daljšega deževja vseeno pojavi, pa obstajajo biološki preparati, ki karence nimajo in nimajo negativnih učinkov na zdravje ljudi.”
Kako je z jagodami, kupljenimi na tržnici?
“Na tržnicah je manj verjetno, da vemo za poreklo živil in kako so jih pridelovali,” pravi Milivojević. Gre bolj za to, da prodajalcu zaupamo ali pa nakupujemo pri preverjenih pridelovalcih.
Ali lahko pesticide odstranimo doma?
Na spletu boste morda našli kopico nasvetov za odstranjevanje pesticidov in fungicidov s površine sadja, ki pa so v resnici bolj “blažev žegen” ali pa sploh ne delujejo. Eden bolj znanih je namakanje sadežev v raztopini sode bikarbone. “Morebitnih ostankov pesticidov ni mogoče odstraniti, ker se aktivne snovi naložijo v sadežu. Z namakanjem v sodi bikarboni lahko kvečjemu dezinficiramo površino,” pravi Milivojević.
“Kar je v mesu sadeža, pa bo tam tudi ostalo. Tega pa žal ne moremo videti od zunaj,” dodaja. Vsebnost škodljivih snovi lahko potrdijo ali ovržejo samo kemične analize in kontrole, poudarja Jasminka Milivojević.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!