Srbijo čaka huda zima, prva po desetih letih, napovedujeta strokovnjaka

Sneg v Novem Sadu leta 2018 (Foto. PROFIMEDIA)

Beograjski univerzitetni profesor za to zimo v Srbiji napoveduje sneg in mraz, kakršnih že dolgo ni bilo. Morda bo zima celo takšna, kot smo jo poznali nekoč.

Letošnje leto se bo tudi v Srbiji, tako kot marsikje drugod, vpisalo med najbolj topla leta v zgodovini merjenj. Vendar pa profesor na Geografski fakulteti v Beogradu, dr. Aleksandar Valjarević, in amaterski meteorolog Ivan Ristić napovedujeta zimo, ki bo najhladnejša in najbolj snežena v zadnjih desetih letih, poroča srbski časnik Kurir.

V njuni dolgoročni vremenski napovedi za obdobje od oktobra do marca prihodnje leto pišeta, da je konec avgusta in v začetku septembra prišlo do sprememb v kroženju zračnih mas na Zemlji oziroma do planetarnih oscilacij, ki so glavno gonilo vremena, pa tudi klime v celoti. Vse naj bi se začelo z nevsakdanjimi poplavami v Sahari in prenehanjem nastajanja novih orkanov na Atlantiku, kljub temu da so v tem oceanu namerili rekordne temperature (o čemer smo pisali tudi mi).

Hkrati je, tako pojasnjujeta, izginil tudi islandski ciklon, ki je v spregi z afriškim anticiklonom vladal 14 mesecev in zaradi česar je bilo območje Balkana najtoplejša regija na svetu. Sprememba te cirkulacije je povzročila prodor mrzlega arktičnega zraka v Evropo, ki je poleg ohladitve in snega v gorah prinesel tudi ogromno padavin, zaradi česar so poplavile skoraj vse reke, ki izvirajo v Karpatih in v Alpah.

Napoved Valjarevića in Rističa pravi, da bodo v Beogradu po devetih letih imeli 15 sneženih dni, in da se bo sneg obdržal predvsem po 10. januarju in v sredini februarja. “To ne bo zima, kot smo jo imeli v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, bo pa podobna zimi iz leta 2013. Hladneje bo, kot je bilo v zadnjih devetih letih,” pravi Valjarević. Pri tem kot zanimivost navaja, da bo v sredini oktobra zavladalo “babje poletje”, celo v novembru naj bi bili trije ali štirje dnevi z nadpovprečno temperaturo, kar pa bo veliko manj v primerjavi s preteklimi obdobji.

Po njunih napovedih bo zima tudi precej mrzla, saj naj bi sredi januarja in v prvi polovici februarja tudi čez dan bilo okoli minus deset stopinj Celzija.

Na vreme od oktobra do sredine februarja bo vplivala sprega azorskega in sibirskega anticiklona, pravita strokovnjaka. Ta odpira možnosti za prodore mrzlega zraka s severnega pola, ki bodo prinašali padavine, ki bodo sčasoma prehajale iz dežja v sneg.

Pred zimo Mihovo poletje – tudi do 25 stopinj

“Po srednjeročnem vremenskem modelu ECMWF obstaja jasno viden krak polarnega vrtinca nad našo celino, zaradi katerega bo prihajalo do prodorov hladnega arktičnega zraka,” pravi Ristić, ki za začetek oktobra napoveduje spremenljivo vreme z dežjem in temperaturami med 17 in 22 stopinjami.

Po koncu prve dekade oktobra pa se bo vreme stabiliziralo in Ristić napoveduje tako imenovano Mihovo poletje (Miholjsko leto – ko je toplo tudi po 12. oktobru, ko po pravoslavnem koledarju goduje sv. Mihael; pri nas takšnemu pojavu pravimo “babje poletje”; op. p.). Najvišje temperature v tem obdobju se bodo vrtele okoli 25 stopinj, pravi Ristić.

Hladno obdobje se bo začelo v drugi polovici oktobra in bo vztrajalo tudi v prvi polovici novembra. Takrat bo zjutraj med 5 in 10, čez dan pa od 10 do 15 stopinj. Po nižinah bo ponekod megleno večji del dopoldneva, deževalo bo le občasno, kakšna snežinka pa se utegne pojaviti v visokogorju.

Belo novo leto

Več padavin in še hladneje naj bi bilo od druge polovice novembra dalje. Konec novembra naj bi se sneg pojavil tudi v nižjih predelih južno od Save in Donave, vendar pa ni izključeno, da bo tako tudi v Beogradu.

Jutranje temperature se bodo gibale okoli ničle, čez dan pa bo živo srebro ostalo na pozitivni strani, tja do 8 stopinj.

Decembra Srbijo čaka spremenljivo vreme, ki bo vse bolj spominjalo na zimsko. V začetku in sredini meseca naj bi se sicer za kratek čas otoplilo, to pa bo uvod v prihod hladne fronte, ki bo prinesla sneg večjemu delu Srbije. “Konec decembra se bo sneg obdržal, kar pomeni veliko možnost, da bomo novo leto dočakali v pravem zimskem ambientu,” pravi Ristić.

Prava zimska meseca po napovedi Valjarevića in Ristića naj bi bila januar in februar. Oba naj bi bila zasnežena, s temperaturami med 0 in 5, ob nekaterih dnevih pa tudi globoko pod ničlo, tudi do minus 10 stopinj. Konec zime in otoplitev pa Ristić napoveduje za konec februarja in začetek marca. “Ta zima bi lahko zagotovo bila najhladnejša v zadnjih 10 letih. Če pa bo ta cirkulacija obstala, so velike možnosti za vrnitev zime, kakršno smo poznali nekoč, v 60. in 70. letih preteklega stoletja,” dodaja.

Kako točna je ta napoved?

“Nobena metoda, tudi moja, ni popolna,” je dejal dr. Valjarević.

“Vendar je ta ista metoda dala rezultate za sezone jesen-zima in pomlad-poletje v letih 2021/22 in 2022/23,” je dodal. Povedal je še, da je tokratna napoved “največji test” njegove metode in da se je pri njej zanesel tudi na znanje in intuicijo Ivana Ristića. K napovedi pa ga je spodbudilo opažanje, da se je v preteklih devetih letih na satelitskih posnetkih pojavila cirkulacija zračnih mas, skandinavska cirkulacija, ki je preprečila prodor mrzlih arktičnih mas v jedro Evrope. Tokrat te cirkulacije ni bilo. “Po tem sem sklepal, da bo letošnja zima bolj hladna, kot so bile prejšnje.