Zakaj ljudje kadimo? To vprašanje si pogosto postavljajo zdravniki in znanstveniki. Poglejmo si, kaj so ugotovili v eni izmed raziskav.
Negativne izkušnje iz otroštva nas lahko spremljajo vse življenje. Raziskave pojasnjujejo, kako je mogoče te dogodke povezati z vzorci kajenja pri odraslih, zlasti pri ženskah. Kažejo tudi, da je treba pri zdravljenju in strategijah za opustitev kajenja upoštevati psihološke učinke travme v otroštvu.
Raziskava, objavljena v reviji BioMed Central Substance Abuse Treatment, Prevention, and Policy, pojasnjuje, kako je mogoče dogodke iz otroštva povezati z vzorci kajenja pri odraslih.
Pod travmatične izkušnje lahko spadajo čustvene, fizične in spolne zlorabe, zanemarjanja in druge disfunkcije v gospodinjstvu, v katerem je otrok odraščal.
V eni od največjih raziskav je več kot 60 % odraslih poročalo o vsaj enem takem travmatičnem dogodku
Raziskovalci menijo, da imajo travmatične izkušnje dolgoročen učinek na razvoj otrok in lahko povzročijo nezdrave mehanizme soočanja z življenjem pozneje v odrasli dobi.
Ker je znano, da psihične motnje, vključno z depresijo in anksioznostjo, povečujejo tveganje za kajenje, so raziskovalci po vseh ZDA sodelovali pri raziskovanju učinkov psiholoških stisk na razmerje med otroškimi izkušnjami in kajenjem v odrasli dobi. Vprašalnik je izpolnilo več kot 7.000 ljudi, od tega približno polovica žensk.
Tudi po prilagoditvi podatkov v povezavi z dejavniki, za katere je znano, da vplivajo na večjo nagnjenost posameznika h kajenju, kot je to, da so njihovi starši kadili v otroštvu, in ali so pili alkohol v prejšnjem mesecu ali ne, je bilo pri ženskah, ki so bile fizično ali čustveno zlorabljene v otroštvu, 1,4-krat večja verjetnost, da kadijo. Če je bil starš odsoten, so se možnosti, da bodo kadili v odrasli dobi, podvojile.
Psihološka stiska poveča možnost, da bo katerakoli oseba kadila
Dr. Tara W Strine, ki je vodila raziskavo, pravi: “Naši rezultati kažejo, da je med ženskami osnovni mehanizem, ki povezuje neprijetne izkušnje iz otroštva s kajenjem pri odraslih, psihološka stiska, zlasti med tistimi, ki so kot otroci trpeli čustveno ali fizično zlorabo ali pa zanemarjanje. Te ugotovitve kažejo, da bi sedanje kampanje in strategije za opuščanje kajenja lahko koristile razumevanju potencialne povezave med travmo iz otroštva ter posledično psihološko stisko glede vloge kajenja, zlasti pri ženskah.”
Tudi dr. Gabor Maté, madžarsko-kanadski zdravnik in avtor, ki se še posebej zanima za otroški razvoj in travme, pravi podobno: “Odvisnosti se začnejo kot obrambni mehanizmi. Gre za poskuse, da bi omilili bolečino. Bistvo, po mojem mnenju, kar zadeva odvisnost, ni, zakaj pride do odvisnosti. Bistveno vprašanje je, zakaj bolečina. Če pogledate bolečino odvisnikov – pa naj so ti odvisni od drog, seksa, pornografije ali iger na srečo -, boste videli, da ta vedno izvira iz otroštva. Odvisnosti so zgolj poskus, da bi z bolečino lažje shajali, da bi ji ubežali, vsaj začasno.”
Vir: Science Daily, BioMed Central Limited
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
