Tudi vi svojo hišo ogrevate na drva? To je napaka, ki vas lahko drago stane

Z začetkom kurilne sezone številni lastniki hiš svoje zaloge drv zložijo ob zunanjo steno, kjer so zaščitena pred vremenskimi vplivi in vedno na dosegu rok.

Čeprav se takšna rešitev zdi povsem smiselna, lahko dolgoročno škoduje tako fasadi kot kakovosti kurjave. Težava nastane predvsem takrat, ko so polena tesno naslonjena na zid, saj se med njimi začne zadrževati vlaga.

Zunanje stene so vsakodnevno izpostavljene dežju, snegu, jutranji rosi in pa temperaturnim spremembam. Da bi se pa po padavinah ustrezno posušila, potrebujejo dobro kroženje zraka. Če ob fasado zložimo večjo maso drv, pa jim ta proces precej otežimo.

Vlaga se lahko za poleni skriva več časa, posledice pa pogosto niso vidne takoj. Šele po več mesecih se lahko na fasadi pojavijo temni madeži, lahko pa tudi začne odstopati omet, v neugodnih razmerah se lahko pojavi tudi plesen.

Seveda pa vsaka težava z vlago še ne pomeni, da so zanjo kriva drva. Vzrok so lahko tudi slaba hidroizolacija, toplotni mostovi ali druge gradbene pomanjkljivosti. Kljub temu je kup drv, ki se neposredno dotika fasade, eden od dejavnikov, na katere je vredno biti pozoren, piše Slobodna Dalmacija.

Škoda v simbiozi

Nepravilno shranjevanje drv ne škoduje le vaši fasadi, ampak tudi polenom ob njej. Sveže posekan les vsebuje veliko vode, zato potrebuje veliko časa in pa ustrezne pogoje, da se posuši. Ko so drva tesno zložena ob steno, zrak med njimi kroži težje, zaradi česar je tudi sušenje precej počasnejše.

Za vlažna drva je značilno, da gorijo slabše, oddajajo manj uporabne toplote in ustvarjajo več dima. Ob tem lahko prispevajo k hitrejšemu nabiranju saj in drugih oblog v dimniku, kar ob neustreznem vzdrževanju povečuje tudi tveganje za dimniški požar.

Za učinkovito ogrevanje je priporočljivo uporabljati les, ki vsebuje približno od 15 do 20 odstotkov vlage. Kako dolgo se morajo drva sušiti, pa je odvisno od vrste lesa, velikosti polen in pogojev shranjevanja

Kako pravilno shraniti drva?

Najpomembnejše je, da drva niso neposredno naslonjena na fasado. Med zidom in poleni je priporočljivo pustiti vsaj približno deset centimetrov prostora, še večji razmik pa lahko dodatno izboljša kroženje zraka.

Prav tako je pomembno, da drva ne ležijo neposredno na tleh, saj lahko tako vpijajo vlago iz zemlje. Najbolje jih je zložiti na palete, lesene tramove ali ustrezne kovinske nosilce, ki omogočajo prezračevanje tudi s spodnje strani. Zato lahko rečemo, da je idealno mesto za shranjevanje suh, zračen in pokrit prostor, kjer so drva zaščitena pred padavinami, hkrati pa lahko okoli njih zrak kroži brez motenj.

Ponjave, pozor!

Previdnost je potrebna tudi pri uporabi ponjav. Čeprav se zdi prekrivanje celotnega kupa dobra zaščita pred dežjem in snegom, lahko s tem dosežemo ravno nasprotni učinek. Če je kup popolnoma ovit v plastično ponjavo, se lahko pod njo zadržuje vlaga. Zato je bolje prekriti le zgornji del drv, stranice pa pustiti odprte.