Velikanom, ki so preživeli milijone let, grozi nova nevarnost

Gre za obalne sekvoje (Sequoia sempervirens), najvišjo drevesno vrsto na svetu, katere evolucijska zgodovina sega približno 20 milijonov let v preteklost. Nekoč so bile razširjene po precej večjem delu severne poloble, danes pa v naravi rastejo le še v razmeroma ozkem pasu ob obali severne Kalifornije in južnega Oregona, piše srbski portal Nova.rs.

Sekvoje že stoletja uspevajo zaradi posebnih podnebnih razmer. Zmerne temperature, visoka vlažnost zraka in gosta megla, ki se redno spušča s Tihega oceana, jim zagotavljajo vodo, potrebno za rast. Toda podnebne spremembe vse bolj rušijo to ravnovesje. Znanstveniki s Kalifornijske univerze v Davisu so zdaj ugotovili, da lahko visoke temperature neposredno vplivajo na osnovne življenjske procese teh dreves.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Journal of Geophysical Research: Biogeosciences, je pokazala, da sekvoje ob ekstremni vročini zmanjšajo intenzivnost fotosinteze. To pomeni, da pri visokih temperaturah proizvedejo manj snovi, ki jih potrebujejo za rast in preživetje, piše omenjeni srbski portal.

Raziskovalci so preučevali, kako se obalne sekvoje v kalifornijskem okrožju Mendocino odzivajo na visoke temperature. Med julijem 2022 in oktobrom 2024 so znanstveniki spremljali temperaturo listov, njihovo sposobnost hlajenja in učinkovitost fotosinteze.

Ugotovili so, da je lahko temperatura listov med hudo vročino tudi za deset stopinj Celzija višja od temperature okoliškega zraka. Če je zunanja temperatura 30 stopinj Celzija, se lahko posamezni listi v določenih razmerah segrejejo na približno 40 stopinj.

Razlog se skriva v načinu, kako drevesa uravnavajo svojo temperaturo. Podobno kot ljudje imajo tudi rastline mehanizem za hlajenje. Na površini listov so drobne odprtine, skozi katere izmenjujejo pline z okolico in oddajajo vodno paro. Izhlapevanje vode pomaga ohlajati liste, podobno kot znojenje hladi človeško telo, navaja Nova.rs.

Ko pa nastopijo suša in izjemno visoke temperature, rastline začnejo zapirati listne reže, da bi zmanjšale izgubo vode. S tem omejijo izhlapevanje, zaradi česar se listi še bolj segrevajo, hkrati pa zmanjšana izmenjava plinov otežuje fotosintezo.

Fotosinteza začne slabeti že pri 30 stopinjah Celzija

Znanstveniki so ugotovili, da se fotosinteza pri obalnih sekvojah občutno zmanjša pri temperaturah nad približno 30 stopinj Celzija. Ko temperatura preseže 35 stopinj, je upad še izrazitejši.

Raziskava pa je pokazala, da težava ni povezana zgolj s pomanjkanjem vode. Ko so raziskovalci v laboratoriju vzorcem listov zagotovili dovolj vode in omogočili nadaljnjo izmenjavo plinov, je fotosinteza kljub temu slabela z naraščanjem temperature. To kaže, da lahko že sama vročina neposredno moti biokemične procese, s katerimi drevesa proizvajajo snovi, potrebne za življenje, piše srbski portal.

Ugotovitve so še posebej zaskrbljujoče, ker so gozdovi obalnih sekvoj že dolgo izpostavljeni posledicam človekovih dejavnosti. V 19. in 20. stoletju so zaradi pridobivanja lesa posekali obsežne dele njihovih starodavnih gozdov, zato zdaj na večini območij rastejo mlajša drevesa, ki pa so še posebej občutljiva na dolgotrajno sušo in visoke temperature.

Dodatno težavo predstavlja zmanjševanje količine obalne megle v toplih obdobjih. Ta je za sekvoje pomemben vir vlage, ki jim pomaga preživeti sušna poletja. Če je megle manj, temperature pa naraščajo, so drevesa hkrati izpostavljena pomanjkanju vode in vse večji toplotni obremenitvi, navaja Nova.rs.

Posledice bi lahko občutilo tudi podnebje

Morebitno slabšanje stanja gozdov sekvoj bi lahko imelo širše posledice za okolje. Ti gozdovi namreč sodijo med ekosisteme z največjimi zalogami ogljika na enoto površine na svetu. Če bodo visoke temperature vse pogosteje omejevale fotosintezo, bi se lahko zmanjšala tudi njihova sposobnost odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja.

Kljub skrb vzbujajočim ugotovitvam znanstveniki poudarjajo, da še ni jasno, pri kateri temperaturi nastanejo trajne poškodbe, ki bi lahko povzročile odmrtje dreves. Raziskava je namreč zajela le tri razmeroma mlada drevesa, visoka od 15 do 30 metrov. Zato bodo potrebne dodatne raziskave, da bi ugotovili, kako ekstremna vročina vpliva na celotne gozdove obalnih sekvoj, vključno s stoletnimi velikani, piše Nova.rs.