Veste, koliko stranic ima največja piramida v Gizi? Odgovor ni štiri

Velika piramida v Gizi oziroma Keopsova piramida, kot jo imenujejo, že tisočletja fascinira znanstvenike, zgodovinarje in popotnike z vsega sveta.

Čeprav pogosto velja za simbol popolne geometrije, bo odgovor na na videz preprosto vprašanje morda mnoge zmedel. Največja egiptovska piramida namreč v resnici nima štirih stranic. Kot piše portal Punkufer, je vsaka stranica piramide na sredini rahlo vbočena, posledično pa je vsaka od štirih stranic razdeljena na dve, kar pomeni, da ima najstarejše svetovno čudo pravzaprav osem stranic.

Tega sicer s prostim očesom kot opazovalec, ki stoji pod piramido, ne morete videti, so pa znanstveniki do tega dognanja prišli s pomočjo prav posebne osvetljenosti.

"Velika piramida v Gizi ni standardna kvadratna piramida, temveč konkavna osmerokotna piramida. Ta konkavnost je preveč subtilna, da bi jo opazili s tal, je pa jasno vidna iz zraka," je v članku leta 2023 zapisal japonski znanstvenik Akio Kato z Univerze Kanagawa.

Starodavni čudež

Znanstveniki menijo, da ta nenavadna konstrukcija ni bila estetska muhavost, temveč inženirska rešitev. Rahlo vdolbine stranice so skupaj z nagnjenimi plastmi kamnitih blokov in ojačanim podnožjem povečale stabilnost stavbe in ustvarile strukturo, ki je štiri tisočletja in pol precej dobro vzdržala gravitacijo, potrese in močne nevihte.

Keopsova piramida je tako morda tudi s pomočjo vbočenih stranic postala najstarejše in edino popolnoma ohranjeno čudo sveta. Prvotno je bila visoka 146,5 metra, danes pa v višino meri nekaj metrov manj in dosega 138,8 metra. Naziv najvišje zgradbe na svetu je izgubila šele konec srednjega veka.

Prvič jo je izmeril že grški filozof Tales iz Mileta v 6. stoletju pred našim štetjem, in sicer domnevno s pomočjo sence, s čimer je postavil temelje geometrijskih proporcev in praktične uporabe matematike. Še danes fascinira znanstvenike, matematike, gradbenike in geodete, pa tudi kulturne zgodovinarje, astronome in seveda zgodovinarje.