5. novembra na Netflix prihaja tretja in zadnja sezona priljubljene ameriške serije Narcos: Mexico. Serija črpa navdih iz resničnega dogajanja v Mehiki v osemdesetih letih in čeprav ponovno obljublja veliko napetosti in akcije, je obenem opomin na kruto realnost, ki še vedno zaznamuje življenje v tej latinskoameriški državi.
Na eni strani so znani preprodajalci drog, od Kolumbijca Pabla Escobarja do Mehičana Miguela Ángela Félixa Gallarda, Joaquína “El Chapa” Gúzmana in Amada Carrila Fuentesa, na drugi so agentje Urada za boj proti drogam (Dea) – Stephen Murphy, Javier Peña, Enrique “Kiki” Camarena in Walt Breslin. Medtem ko kot liki v serijah Narcos in Narcos: Mexico za gledalce po svetu uprizarjajo napeto igro mačk in miši – ob tem pa ni vselej jasno, kdo je mačka in kdo miš – so to za prebivalce latinskoameriških držav še kako resnična imena, ki so skrojila mnogo usod.
Narcos: Mexico se na Netflix vrača 5. novembra. Serija, ki prikazuje vzpon mehiških preprodajalcev drog (marihuane in nato v sodelovanju s pajdaši iz Kolumbije še kokaina), se vrne v čas osemdesetih let 20. stoletja. Prvi sezoni serije spremljata nekdanjega policista, nato pa “šefa šefov” Miguela Ángela Félixa Gallarda, ki je ustanovil zloglasni kartel Guadalajara, tretja sezona pa bo, sodeč po napovedih, osredotočena na dogajanje po njegovi zrušitvi konec osemdesetih let. V ospredju bodo neizprosni boji za prevlado med mamilarskimi karteli in gorje, ki se je v državi zgodilo po letu 1989, ko kartelov nihče več ni zmogel povezati.
PROFIMEDIA
Smrtonosna vojna proti drogam
Medtem ko začetki večjega prekupčevanja drog v Mehiki segajo v osemdeseta leta, so mehiški karteli resno pridobili na moči v devetdesetih, ko je z usmrtitvijo kolumbijskega preprodajalca Pabla Escobarja začel toniti njegov kartel Medellín. Delovanje kartelov je v Mehiki omogočala skorumpirana vladajoča Institucionalna revolucionarna stranka (PRI), Mehika pa se je v resen boj proti preprodajalcem – ob odločni, več milijardni podpori Washingtona – podala šele leta 2006, kmalu za tem, ko je vodenje Mehike prevzel predsednik Felipe Calderón.
Mehika je v svetovnem merilu ena od držav, kjer beležijo največ nasilnih smrti. Podatki Urada ZN za droge in kriminal (UNDOC) kažejo, da je bilo leta 2018 v približno 130-milijonski Mehiki ubitih 36.685 ljudi.
Zagovorniki človekovih pravic mehiško policijo, vojsko in kartele nenehno obtožujejo kršitev, kot so mučenje zunajsodni poboji in prisilna izginotja (od leta 2006 je pogrešanih več kot 66.000 ljudi).
PROFIMEDIA
Od začetka uradne vojne proti drogam je v Mehiki v zadnjih petnajstih letih nasilne smrti umrlo več kot 300.000 oseb. Mehiški karteli pa ostajajo glavni dobavitelji kokaina, heroina, metamfetamina, fentanila in drugih prepovedanih drog v ZDA, kjer se povpraševanje po teh substancah ne zmanjšuje, navaja mislišče Council on Foreign Affairs. Večino kokaina sicer še vedno proizvedejo v Kolumbiji, Peruju in Boliviji, medtem pa se večajo zasežene količine opioida fentanila, ki ga proizvajajo v Mehiki.
Vse to ustvarja vtis, da je (nasilen) boj proti drogam, ki ga vodijo mehiške oblasti, neučinkovit; da se razmere v Mehiki ne izboljšujejo. Da morda gre, kot je v zaključku druge sezone Narcos: Mexico menil “šef šefov” Félix Gallardo, za “morijo, ki je nihče ne more ustaviti”.
Odmevna aretacija v Kolumbiji
Na to, da trgovina z drogami ostaja pomemben problem tudi v Kolumbiji, je minuli konec tedna spomnila aretacija najbolj iskanega preprodajalca drog Daira Antonia Úsuge, znanega kot “Otoniela”. Kolumbijski predsednik Iván Duque je v televizijskem nagovoru aretacijo primerjal s padcem Escobarja leta 1993.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!