Menu Item
Pred 112 leti, 15. aprila, je potonil znameniti Titanik, s katerim so ugasnila življenja več kot 1.500 potnikov in osebja na ladji. Ali bi se lahko s potapljajoče ladje rešilo več ljudi, če bi imeli na voljo več rešilnih čolnov, ostaja vprašanje, na katero ne bomo nikoli vedeli pravega odgovora. Morda vas bodo presenetili razlogi, zakaj na znameniti križarki ni bilo več čolnov.
Jared Owen je Američan, ki se ukvarja z animacijami. Pred letom dni je na platformi YouTube objavil digitalni prikaz ladje z vseh zornih kotov, da bi gledalci dobili kar najboljši vpogled v to, kako je bila ladja videti pred 112 leti.
Video je razkril veliko prej neznanih podrobnosti, med drugim tudi dejstvo, da na ladji ni bilo dovolj rešilnih čolnov, poroča N1 Zagreb. Owen si je pri ustvarjanju animacije pomagal z najrazličnejšimi viri, med drugim z bazo podatkov National Geographica in številnih knjig, nato pa je zbrane informacije oživil s 3D-prikazom.
Luksuz premožnih potnikov pred varnostjo
Njegov video prikazuje vseh 10 krovov Titanika, vključno s krovom ladje na samem vrhu. Neizpodbitno dejstvo je, da Titanik ni imel dovolj rešilnih čolnov, s katerimi bi se lahko rešilo več od 2.224 potnikov in osebja na krovu. Razlogov, zakaj jih ni bilo dovolj, je več. Med drugim idejni snovalci ladijske palube niso želeli prenatrpati palube s čolni zato, da ne bi potnikom prvega razreda pokvarili pogleda na Atlantik.
Titanik je imel skupno 20 rešilnih čolnov, ki so lahko sprejeli 1.178 ljudi. To je zadoščalo za nekaj več kot polovico skupnega števila potnikov. Pri tem je treba upoštevati, da dva od teh rešilnih čolnov nista bila v uporabi, ko se je ladja potopila.
Okoli dela ladje, kjer so bili nastanjeni potniki prvega razreda, rešilnih čolnov tako rekoč ni bilo. Tako so prvorazredni potniki iz obeh strani lahko občudovali Atlantik.
Čeprav se morda sliši nepredstavljivo, je bil Titanik v svojem bistvu luksuzna ladja za razkošne goste in tako je bila tudi zasnovana. Varnost je bila na drugem mestu, poročanje Daily Maila povzema N1 Zagreb.
Še eno zanimivo dejstvo je, da sta bili na Titaniku pravzaprav dve veliki stopnišči, obe pa sta bili namenjeni le potnikom iz prvega razreda. Najbolj veličastno je bilo veliko sprednje stopnišče, ki ga je krasila znamenita stenska ura na sredini – mesto, kjer sta se srečala Jack in Rose v priljubljenem filmu Jamesa Camerona iz leta 1997.
Prepričani so bili, da Titanik lahko preživi “vse”
V resnici je imel Titanik več rešilnih čolnov, kot je to takrat zahtevala zakonodaja. Britanski zakon iz leta 1894 je narekoval, da morajo ladje s težo več kot 10.000 ton imeti vsaj 16 rešilnih čolnov oziroma toliko, da gre vanje vsaj 990 ljudi. Titanik je ob splovitvi tehtal 45.000 ton in je imel, kot že omenjeno, 20 rešilnih čolnov, v katere bi lahko šlo 1.178 ljudi, a to še vedno ni bilo dovolj za 2.240 ljudi, kolikor je bilo ob prvi in zadnji vožnji na krovu potnikov in članov posadke, poroča portal Vox.
Eden izmed razlogov, zakaj rešilnih čolnov ni bilo več, tiči tudi v tem, da so bili snovalci Titanika prepričani, da so zgradili tudi najbolj varno ladjo v zgodovini. Že zasnova ladje je bila takšna, da bi morala preživeti tudi večje poškodbe. Ladijsko dno je bilo razdeljeno na 16 prekatov, ki jih je bilo mogoče nepredušno zapreti. Če bi ob enem prišlo do hude poškodbe trupa, bi ga preprosto zaprli. Ostali prekati, v katere voda ne bi mogla vdreti, pa bi še vedno zagotavljali plovnost ladje.
Forenzične raziskave leta 2016 so pokazale, da bi Titanik nad vodo zdržal celo s štirimi poplavljenimi prekati. Tako naj bi preživel skoraj vsa možna trčenja ali napade s torpedi. Tako so predvidevali načrtovalci. Toda usodno trčenje z ledeno goro je bilo drugačno. Titanik vanjo ni trčil s kljunom, ampak je obnjo “podrsal” s strani tako, da je njegov trup bil večkrat preluknjan in voda ni zalila samo štirih prekatov, pač pa pet. Enega preveč. Titaniku ni bilo pomoči. Preživelo je le 706 ljudi.
Skoraj takoj po eni najhujših pomorskih nesreč do tedaj so se spremenila pravila o varnosti pri plovbi. Na ladje so začeli nameščati več rešilnih čolnov, spremenili so tudi pravila, ki so določala njihovo število. Leta 1914 so sprejeli mednarodno pravilo, da mora kapaciteta rešilnih čolnov ustrezati maksimalnemu številu ljudi na krovu. Danes je to število še večje: kapaciteta rešilnih čolnov mora ustrezati 125 odstotkom kapacitete ladje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje