Menu Item
Kar nekaj razlogov je, zakaj se piloti, ki letijo iz Azije v Ameriko (ali obratno) poskušajo izogibati največjemu oceanu na svetu.
Če pogledamo na aplikacije, ki spremljajo lete letal, lahko hitro opazimo, da je območje Tihega oceana ali Pacifika nekakšna luknja, pa čeprav preko njega vodi na videz najhitrejša in najlažja pot iz Azije v Ameriko. In če na teh aplikacijah izberemo letala, ki letijo na primer iz Los Angelesa na Tajvan ali na Japonsko, bomo videli, da mnoga raje letijo preko Aljaske, namesto, da bi izbrala krajšo pot naravnost preko Pacifika. Zakaj?
Eden izmed razlogov je zelo očiten: Tihi Ocean je največji ocean na svetu.
Pokriva skoraj tretjino celotne zemeljske površine in je tako velik, da je njegova površina večja od površine vseh celin skupaj. In ker je tako velik, si je lahko predstavljati, da bi v primeru, da bi se med letom pojavile težave, pilot težko našel primerno mesto za pristanek. Res je seveda, da tudi na Aljaski ne mrgoli mednarodnih letališč, vendar je zasilni pristanek tudi na manjšem letališču na Aljaski manj tvegan kot pristanek sredi oceana. Zato piloti raje izbirajo poti, ob katerih je večje število letališč, piše portal Pun Kufer.
Drugi razlog je, da je pri poletih nad velikimi vodnimi površinami večja verjetnost, da letalo naleti na vremensko težavo, kot so tropske nevihte ali uragani. Posebej nevarne so nevihte s strelami. Čeprav je dandanes slabo vreme redek razlog za strmoglavljenje aviona, pa so na teh območjih lahko prisotne močne turbulence, ki lahko pri potnikih povzročijo paniko ali jih vsaj močno vznemirijo.
Morda se na prvi pogled tudi zdi, da je pot preko Pacifika kratka, pa je to le navidezno. V resnici so razdalje veliko večje. Dvodimenzionalni zemljevidi v Mercatorjevi projekciji, ki smo jih najbolj vajeni, namreč ne prikazujejo resničnih razdalj med dvema točkama, ker ne prikazujejo ukrivljenosti Zemlje. Če bi isto razdaljo pogledali na globusu, bi takoj opazili razliko, kar prikazuje spodnja slika.
Prav tako so pomembni tudi zračni tokovi. Ti nastajajo v troposferi, najnižji plasti atmosfere, kjer nastaja tudi največ vremenskih pojavov.
Letala sicer večinoma letijo na višinah okoli 10.000 metrov nad površjem, kjer je običajno meja med troposfero in stratosfero. Vendar ta ni povsod na isti višini in tako se lahko tudi na višini leta pojavijo močni zračni tokovi. Če je njihova smer enaka kot smer letala, je to lahko dobro, saj lahko skrajšajo trajanje poleta, če pa sta smeri nasprotni, pa mora letalo porabiti več goriva, da premaga upor vetrov, ki lahko dosežejo hitrosti tudi več kot 300 kilometrov na uro in polet upočasnjujejo.
Seveda pa, če želite poleteti iz Amerike ali Azije v Avstralijo (ali obratno), se poletu nad Pacifikom ne boste mogli izogniti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!