Menu Item
Žice, kabli, vrvi in niti so "obsojeni" na to, da se zavozlajo, so ugotovili znanstveniki. Kako lahko vozlanje preprečite, ne da bi kupovali posebne naprave?
Nekateri se morda še spomnite, ko ste nekje v osemdesetih letih preteklega stoletja na ulici zagledali mladenko ali mladeniča s slušalkami na glavi.
Prizor, tako kot vsaka novotarija, je le redkokoga pustil ravnodušnega.
Za tiste, ki so jih nosili, so bile statusni simbol, ki je dokazoval, da so si lahko privoščili danes še pozabljeni vokman, ali da so v koraku z modo in tehnologijo. Za druge, ki jih niso imeli, pa so predstavljale bodisi objekt poželenja in/ali zavisti bodisi nepotreben ekshibicionizem, nekateri pa so svarili celo pred tem, da bodo slušalke (natančneje poslušanje glasbe z njimi) mladini okvarile sluh (kar je po ugotovitvah znanstvenikov res) ali celo mladino samo.
Sčasoma so slušalke postajale manjše in manj opazne, prav tako pa smo se jih navadili. Edino, česar se nikoli nismo mogli navaditi, so bili vozli, v katere so se spletale žice, ki so slušalke povezovale z nosilci zvoka.
Zato ni čudno, da je človeštvo, ki je slušalke vedno pogosteje uporabljalo, nestrpno čakalo na brezžične slušalke, ki jih bodo odrešile muk razvozlavanja gordijskih vozlov iz njihovih žepov. Ko so leta 2016 končno ugledale luč sveta, so brezžične slušalke obnorele svet. Vsi so jih hoteli imeti, tudi pri nas. Spomnite se samo, kako so mladi Slovenci izkoristili digitalne bone za nakup računalniške opreme. V letošnjem letu brezžične slušalke (angleško: earbuds) predstavljajo približno 71 odstotkov trga slušalk (naglavnih in ušesnih), ki obsega okoli 67 milijard evrov. V naslednjem desetletju pa se pričakuje močna rast in leta 2034 naj bi vrednost prodanih brezžičnih slušalk dosegla skoraj 200 milijard dolarjev (približno toliko evrov), izhaja iz kombinacije analiz virov, kot sta Future Market Insights in Technavio.
“Vsi naši kabli so obsojeni na zapletanje”
Toda zakaj se žice slušalk tako rade zapletajo?
Če smo natančni, ne le žice slušalk, pač pa tudi vse druge žice, kabli, vrvi, nitke in ostale vrvi podobne stvari. Znanstveniki so do odgovora prišli relativno pozno. Vsi naši kabli so obsojeni na zapletanje, je ekipa znanstvenikov ugotovila leta 2007 in si za odkritje neizogibne nadloge našega življenja prislužila alternativno Nobelovo nagrado.
Da bi prišli do tega zaključka, so raziskovalci večkrat spuščali vrvice različnih dolžin v škatlo, ki so jo nato nekaj sekund vrteli. Po več kot 3.000 poskusih so avtorji študije ugotovili, da se je vrvica v škatli v približno 50 odstotkih primerov zavozlala. Pri tem je bila bistvena ugotovitev, da je verjetnost, da se vrvica zavozla, odvisna od njene dolžine in od velikosti škatlice, v katero so jo spuščali.
Vrvice so namreč v škatli tvorile kolobarje in daljša, kot je bila vrvica v primerjavi z obsegom škatle, več kolobarjev je tvorila. Prosta konca vrvice pa sta se pri vrtenju naključno premikala nad ali pod najbližji kolobar in pri tem tvorila ogromno različnih zapletenih konfiguracij. V tem prepletu se tako začeli nastajati vozli. In ker je razvozlavanje tako statistično kot energijsko malo verjetno, se je celotna slika premikala proti večji kompleksnosti oziroma k vedno bolj zapletenim vozlom.
Zanimivo pa je bilo tudi odkritje, da se je verjetnost za nastanek vozlov zmanjšala pri daljših vrvicah. Te v škatli niso imele dovolj prostora, da bi se lahko premikale in spletale. Po mnenju raziskovalcev bi to načelo lahko pojasnilo, zakaj se popkovine v maternici redko zapletajo.
Raziskava tako pojasnjuje, da se slušalke, ki jih damo v žep ali torbo, zavozlajo, razen če je kabel tako dolg, da preprosto ni dovolj prostora za zapletanje. Zdaj torej tisti, ki še vztrajate pri žičnih slušalkah, veste, kaj narediti. Bodisi kupite slušalke z dolgimi kabli ali pa jih spravite v tako majhen žep ali škatlico, da se v njih ne bodo mogle zaplesti.
Študija je bila objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Science.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!