Menu Item
V jesenskih dneh nikakor ne smemo pozabiti na posledice, ki jih je morda prineslo poletje v povezavi z malignim melanomom. Priporočljivo je, da predvsem jeseni pregledamo svojo kožo, da ugotovimo morebitne nove spremembe tudi na obstoječih znamenjih.
O kožnem raku se vse več piše in govori ter opozarja ravno zato, ker je kožni rak najpogostejša vrsta raka pri ljudeh. Koža je naš največji organ in nekateri deli kože so vsak dan izpostavljeni UV-žarkom ter drugim dejavnikom tveganja, ki so udeleženi pri nastanku kožnega raka. V Sloveniji je leta 2018 za nemelanomskim kožnim rakom zbolelo 3.604 ljudi. Maligni melanom predstavlja 15 % vseh kožnih rakov in 90 % vseh smrti zaradi kožnega raka. Na leto v Sloveniji za malignim melanomom zboli približno 600 ljudi.
Kako nastane melanom?
”Melanom se razvije v melanocitih – celicah, ki proizvajajo melanin. Melanin je pigment, ki koži daje barvo. Običajno se kožne celice razvijajo nadzorovano in urejeno. Zdrave nove celice potisnejo starejše celice proti površini kože, kjer odmrejo in sčasoma odpadejo. Toda ko se pri nekaterih celicah pojavi poškodba DNK, lahko nove celice začnejo nenadzorovano rasti in tvorijo množico rakavih celic. Kaj poškoduje DNK v kožnih celicah in kako to vodi do melanoma, ni jasno. Verjetno je, da kombinacija okoljskih in genetskiih dejavnikov povzroči melanom. Kljub temu zdravniki verjamemo, da je izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju sonca ter solarijev glavni vzrok za melanom,” obrazloži Lucija Kračun, dr. med (specialist družinske medicine in AAAMED diploma za estetsko medicino), ki ob tem izpostavi še najbolj pogoste dejavnike tveganja za nastanek melanoma:
Svetla koža pomeni manj zaščite pred UV-sevanjem zaradi manjše vsebnosti pigmenta melanina. Ljudje s svetlo kožo, svetlolasi in rdečelasi z modrimi očmi in pegicami so bistveno bolj izpostavljeni kot temnopolti, kar pa ne pomeni, da temnopolti ne morejo zboleti za melanomom. Med dejavniki tveganja so še veliko število kožnih znamenj (več kot 50) in atipičnih znamenj (displastični nevusi), sončne opekline z mehurji (zlasti v otroštvu), pretirano izpostavljanje UV-žarkom (tako soncu kot solarijem), ljudje, ki živijo blizu ekvatorja in visoko v gorah, spol (pogostejši je pri moških), pojavljanje malignega melanoma v družini. Če je imel bližnji sorodnik (brat, sestra, starši …) melanom, je večja verjetnost, da zbolite tudi sami. Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom imajo povečano tveganje za nastanek melanoma in drugih kožnih rakov. Vaš imunski sistem je lahko oslabljen, če jemljete zdravila za zaviranje imunskega sistema, na primer po presaditvi organa, ali če imate bolezen, ki oslabi imunski sistem.
Kje vse se pojavlja maligni melanom?
Dr. Lucija Kračun pravi, da se melanom najpogosteje razvije na izpostavljenih delih kože – roke, obraz, uhlji, goleni, hrbet. Redkeje se pojavlja na delih telesa, ki niso izpostavljeni soncu. Tveganje za nastanek melanoma lahko omejimo z zmanjšanjem izpostavljanja soncu. A to na žalost ni vse. ”Melanomi so lahko tudi skriti, in sicer jih lahko najdemo pod nohti. Akralno-lentiginozni melanom je redka oblika melanoma, ki se pojavi pod nohti na rokah ali nogah. Tudi na dlaneh in podplatih. Pogostejši je pri temnopoltih ljudeh in Azijcih. Zelo težko jih je odkriti v prebavilih, sečilih in nožnici. Ne nazadnje pa je tu še očesna oblika melanoma. UV-svetloba torej ne povzroči vseh melanomov, zlasti ne tistih, ki se pojavljajo na skritih delih telesa in niso bili nikoli izpostavljeni sončni svetlobi. To pomeni, da lahko tudi drugi dejavniki prispevajo k nastanku melanoma,” zaključi dr. Kračunova.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
