Menu Item
Številni ob nakupu manjših plastenk že opažajo spremembo. Čez dobro leto pa plastenk in tetrapakov do prostornine treh litrov brez pritrjenih zamaškov ne bo več mogoče kupiti. Zakaj?
Na plastenkah vse pogosteje opažamo zamaške, ki so nanje pritrjeni, tako da jih med pitjem ne moremo oziroma jih težko popolnoma odstranimo.
Čez dobro leto bodo ti postali norma. Julija 2024 bo namreč začela veljati evropska direktiva, po kateri bodo plastenke in tetrapaki do prostornine treh litrov morali imeti pritrjene pokrovčke, ki se jih ne bo dalo odstraniti med pitjem. Do konca prihodnjega leta bodo morali tudi vsi proizvajalci pijač v plastenkah prilagoditi svoje izdelke.
EU želi z ukrepom zaščititi plaže in morja
Ljudje prepogosto zamašek odvržemo kot ločen odpadek, ki vse prevečkrat konča v naravi, ugotavlja direktiva EU.
Najbolj pa zaradi onesnaženja s plastiko trpijo morja in obale in zamaški pri tem predstavljajo precejšen delež. V EU tako predvidevajo, da bi z uvedbo pritrjenih zamaškov onesnaženje s plastiko na evropskih plažah in v morjih zmanjšali za deset odstotkov.
Direktiva je del širše strategije EU za ravnanje s plastiko. Sprejeli so jo leta 2018, dotika pa se ravnanja z izdelki iz plastike za enkratno uporabo, kamor poleg plastičnega pribora, kozarcev in slamic spadajo tudi plastenke in tetrapaki ter zamaški na njih. Takrat so določili, da bodo pet let po uvedbi direktive na tržišču EU lahko prodajali samo tiste plastenke in tetrapake do volumna treh litrov, ki bodo imeli pritrjene pokrovčke.
Slovenci smo lani odvrgli več kot 220 milijonov plastenk
Po podatkih, ki smo jih pridobili s Statističnega urada RS, smo Slovenci leta 2021 v gospodinjstvih ustvarili 1.023 ton plastičnih odpadkov.
Kolikšen delež teh predstavljajo plastenke oziroma zamaški, ni znano, ker tega podatka ne spremljajo posebej. Podobno so nam odgovorili tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in dodali, da bodo morala podjetja, ki se ukvarjajo z odpadno plastično embalažo, opraviti sortirne analize mešane odpadne embalaže, ki jo zbiramo v rumenih zabojnikih. Iz teh analiz bo možen preračun, koliko odpadnih plastenk pijač je bilo zbranih. Izsledki bodo znani v začetku leta 2024.
Na vprašanje, koliko plastenk odvržemo Slovenci, pa nam je odgovoril Tomaž Vozel iz največjega slovenskega zbiralca odpadkov, podjetja Dinos. “Po podatkih Združenja industrije pijač je bilo v letu 2020 na slovenski trg danih 8.088 ton plastenk. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa so v letu 2022 zbrale in sortirale 6.632 ton plastenk, za lažjo predstavo – to pomeni več kot 220 milijonov plastenk, od tega je bil delež Dinosa nekaj manj kot 20 odstotkov,” nam je sporočil.
Kako bo direktiva vplivala na dobrodelno zbiranje zamaškov?
Zbiranje zamaškov je v Sloveniji priljubljen način za zbiranje sredstev v dobrodelne namene.
Dinos je v zadnjih letih pri zbiranju zamaškov sodeloval v številnih akcijah s humanitarnimi organizacijami, vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ali nevladnimi organizacijami in v teh akcijah je zbral skupaj več kot 120 ton zamaškov, nam je sporočil Tomaž Vozel.
Zanimalo nas je, ali bo direktiva EU takšno zbiranje kakorkoli prizadela ali celo onemogočila. Ali bo prepovedano ločeno zbiranje zamaškov? Na ministrstvu so nam povedali, da direktiva ne prepoveduje ločenega zbiranja plastičnih zamaškov. Jih bo pa ob normalni uporabi težko odstraniti iz plastenke pijač in verjetno posledično težko ločeno zbirati, so dodali. Kako močno so zamaški pritrjeni na plastenke, še niso testirali.
Podobno menijo pri Dinosu. Direktiva bo vsekakor okrnila možnost oziroma potencial zbiranja pokrovčkov, saj ti od plastenk predstavljajo večji del zbranih količin, je dejal Tomaž Vozel. “To bo na koncu pomenilo manjše zbrane količine pokrovčkov za humanitarni namen.”
Eden od ciljev direktive je tudi, da bi do leta 2025 ločeno od ostale plastike zbrali 77 odstotkov vseh plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov. Postopoma bi dvignili tudi obvezni delež reciklirane plastike v plastenkah PET – na 25 odstotkov od leta 2025 in na 30 odstotkov od leta 2030.
Vse N1ajboljše! Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje