Zakaj tako hitro pozabimo, kaj smo ponoči sanjali?

Foto: PROFIMEDIA

Običajno se svojih sanj ne spomnimo, če se jih že, pa velikokrat samo delčke, ki hitro izginejo. Zakaj se to dogaja? Se lahko naučimo pomniti sanje?

Če ste se kdaj prebudili iz sanj in že čez nekaj minut pozabili podrobnosti, niste edini. Ljudje večino sanj pozabimo, lahko pa se izurimo v tem, da si jih zapomnimo več, piše Scientific American.

Sanje se večinoma dogajajo med fazo spanja, za katero je značilno hitro premikanje oči (ang. Rapid Eye Movement), po kateri je dobila tudi ime, REM-faza. V tej fazi je možganska aktivnost podobna tisti, ko smo budni, z nekaj zelo pomembnimi razlikami. Ena ključnih je, da so v REM-fazi tisti predeli možganov, ki prenašajo spomine v dolgoročno shrambo, pa tudi sama dolgoročna shramba, bolj ali manj izključeni, pravi Deirdre Barrett, raziskovalka sanj na Harvardu. Območja kratkoročnega spomina so med to fazo aktivna, ampak spomini se ohranjajo približno 30 sekund.

“Na splošno se morate, da bi se spomnili sanj, zbuditi iz REM-spanja,” pravi Barrett. Če namesto tega preidete v naslednjo fazo spanja, ne da bi se zbudili, se te sanje nikoli ne bodo zapisale v dolgoročni spomin.

REM-spanje se pojavi približno vsakih 90 minut in se čez noč podaljšuje. Prvi cikel je običajno dolg le nekaj minut, do konca osemurne noči spanja pa se podaljša do okoli 20 minut, pravi Barrett. Zato je spomin na sanje močno povezan s številom ur, ki ste jih prespali. Če spite samo šest ur, vam je na voljo manj kot polovica “sanjskega časa”, kot bi ga dobili z osemurnim spanjem. Prav zadnje ure spanja pa so najpomembnejše za spomin na sanje. Ljudje se namreč po navadi spominjajo zadnjih sanj v noči – tistih, tik preden se prebudijo.

Kdo si bolje prikliče sanje v spomin?

Raziskava iz leta 2008, ki je zajela več različnih študij sanj, je pokazala, da si ženske v povprečju zapomnijo nekaj več sanj kot moški. Več si jih zapomnijo tudi mladi ljudje. Spomin na sanje se pri otrocih povečuje od starosti, ko lahko o teh sanjah govorijo, do zgodnjih 20. let, nato pa pri odraslih postopoma upada.

So pa tudi individualne razlike med ljudmi. Nekateri ljudje se skoraj nikoli ne spomnijo sanj (o tem smo že pisali v članku Zakaj se nekateri nikoli ne spomnijo sanj), drugi se vsak dan spomnijo ne le zadnjih sanj, ampak tudi tistih prej. Kaže, da si več sanj zapomnijo ljudje, ki so bolj introvertirani in osredotočeni nase.

S priklicem sanj so povezani tudi zmožnost domišljije, dovzetnost za hipnozo in ustvarjalnost, pravi Barrett, pri čemer poudarja, da so merila ustvarjalnosti težavna. Na splošno se, glede na študijo iz leta 2017, zdi, da sta priklic in zanimanje za sanje povezana z odprtostjo za izkušnje, osebnostno lastnostjo, za katero je značilna želja po preizkušanju novih stvari in raziskovanju nenavadnih idej.

Se lahko naučimo pomniti sanje?

Možgane je mogoče trenirati tako, da si zapomnijo več sanj, pravi Leslie Ellis, klinična svetovalka v Britanski Kolumbiji in avtorica knjige o terapiji s sanjami.

Ljudem, ki se želijo spomniti svojih sanj, svetuje, naj si, ko se zbudijo, vzamejo trenutek, še preden se premaknejo, in pomislijo, kaj so pravkar sanjali, in si skušajo zapomniti čim več. To bo spomin na sanje premaknilo iz kratkoročnega v dolgoročni spomin. Vsebino sanj si lahko tudi takoj zapišete ali jo poveste oziroma posnamete s telefonom.

Tudi če samo pogosteje razmišljate o sanjah, berete knjige ali članke o njih, lahko to kratkoročno vpliva na to, da si boste sanje bolje zapomnili. “Tudi če ste danes prebrali članek o sanjah, vam to lahko kratkoročno pomaga, da se boste spomnili sanj,” pravi Barrett. Z drugimi besedami: če ste prišli do konca tega članka, boste že nocoj morda sanjali sladke sanje in se jih jutri tudi spomnili.