Zdravnik razkril, kaj se dogaja med anestezijo: "Ljudje imajo napačno predstavo"

Anestezija je ena od pridobitev sodobne medicine, ki omogoča opravljanje dolgotrajnih in zapletenih operacij, ki lahko rešijo življenje. A vendar je misel na operacijo ali anestezijo za marsikoga mučna. Kaj se dogaja, ko smo "uspavani"?
Misel na operativni poseg, pa tudi, če nam lahko reši življenje, je za marsikoga mučna in mnogi se operacije dejansko bojijo. Ta strah ima tudi ime – tomofobija.
Obstaja pa še bolj specifičen strah, povezan z operacijo, anesteziofobija, strah pred anestezijo, uspavanjem pred operacijo.
Ta se kaže kot tesnoba, lahko tudi panika zaradi občutka izgube nadzora, bojazni, da se bomo med operacijo zbudili ali pa da se nikoli več ne bomo prebudili.
O tem strahu na svojem YouTube kanalu pogosto govori zdravnik, dr. Daniel Medel, specialist za anestezijo.
Kot razlaga, je anestezija nujno potrebna pri večjih posegih, kot je denimo operacija na odprtem srcu.
Potrebna je zato, da blokira živčne signale, ki prenašajo bolečino v možgane.
Anestezija v dvakrat treh točkah
Kot pojasnjuje dr. Medel, anestezija temelji na treh glavnih komponentah:
- analgeziji, ki odstrani bolečino,
- amneziji, ki izbriše spomin na operacijo,
- in mišičnem relaksantu, ki telo sprosti in paralizira, tako da se pacient med operacijo ne premika.
Anestezija je lahko:
- lokalna,
- regionalna,
- splošna.
Lokalna omrtviči samo majhno območje, na primer zob in bližnjo okolico pri puljenju, regionalna blokira občutek v večjem delu telesa, splošna pa pacienta popolnoma uspava.
"Gre za nekakšno koreografijo"
Kot pravi dr. Medel, imamo ljudje pogosto napačno predstavo o anesteziji, ki temelji na podlagi filmov ali zgodb.
"Anestezija je veliko bolj zapletena kot v filmih, je podobna koreografiji," pravi Medel. "Ni ravno spanec, ni pa tudi smrt. Je potovanje v času, a samo naprej."
Ko pacient prejme anestetik oziroma koktajl, možgani ne ugasnejo kot žarnica, temveč jih lahko primerjamo z vrsto "izklopov v mreži", pojasnjuje Medel, kar se dogaja tudi pri smrti, vendar za razliko od smrti možgani pri anesteziji ne ugasnejo popolnoma, nekateri deli pa vseskozi ostanejo polno aktivni.
Tudi za spanje ne gre, saj posnetki možganske aktivnosti pod anestezijo kažejo vzorce, ki se razlikujejo od tistih med spanjem.
Prebujanje med operacijo je izjemno redko
Med operacijo nad pacientom stalno bdijo anesteziologi, ki ves čas spremljajo vitalne funkcije, prilagajajo odmerke zdravil ter se odzivajo na najmanjše spremembe v telesu.
Tudi zato je pojav tako imenovane intraoperativne zavesti – ko se pacient prebudi sredi operacije – izjemno redek.
Medel poudarja, da gre za izreden zaplet prav zato, ker je pacient pod nadzorom ne le v času operacije, pač pa že pred njo in po njej.
Zanimiv je tudi proces prebujanja, pravi zdravnik. Ko učinek anestetika popušča, se možganske mreže postopno znova povezujejo.
Ob tem se pojavi občutek omotičnosti in zmedenosti, pacienti pa včasih izrečejo nenavadne ali nenadzorovane besede, medtem ko možgani poskušajo "ujeti korak" z okolico.
Kaj pa varnost?
Medel tudi poudarja, da je sodobna anestezija pri zdravih pacientih izjemno varna.
Povečano tveganje obstaja pri ljudeh s srčnimi, pljučnimi ali nevrološkimi boleznimi, medtem ko imajo starejši bolniki včasih po posegih kognitivne težave.
"To je eden redkih trenutkov v življenju, ko dobesedno svoj obstoj izročimo v roke drugi osebi z zaupanjem, da nas bo varno vrnila. In dejstvo, da jim to skoraj vedno uspe, je po mojem mnenju res neverjetno," sklene Medel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje