Menu Item
Če boste pomagali slovenskim biologom pri zbiranju informacij o naši največji nestrupeni kači, vam ponujamo še nekaj dodatnih nasvetov.
Naš članek o prošnji slovenskih biologov, da jim pomagamo pridobiti podatke o naši največji nestrupeni kači, progastem gožu, je pri bralcih naletel na precejšen odziv.
Zato objavljamo še nekaj nasvetov o tem, kje goža iskati in katere informacije so za raziskovalce pomembne.
“Slovenija še nima rednega monitoringa (opazovanja in sledenja, op.p.) progastega goža,” nam je v pogovoru povedala doc. dr. Alenka Žunič Kosi, znanstvena sodelavka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Spremljanje posameznih osebkov pa je zelo zahtevno, saj je vrsta v Sloveniji redka, progasti goži pa so kljub svoji velikosti zelo plašne živali, nam je povedala. Zato so se na inštitutu odločili, da po nekaj letih ponovno povabijo ljudi, da jim pomagajo zbrati informacije o tej vrsti. Tako upajo, da bodo dobili pomembne informacije o razširjenosti progastega goža, o tem, kakšen življenjski prostor potrebuje, kje se razmnožuje in kje se hrani. To je zelo pomembno za njegovo ohranjanje in varovanje, saj je progasti gož pri nas redka in ogrožena vrsta.
Fotografije ali videoposnetke progastega goža pošljite na elektronski naslov [email protected]. Za dodatne informacije pa lahko pokličete na telefon: 059 23 27 74.
Kje iskati?
Na inštitutu ciljajo predvsem na obiskovalce slovenske Istre in severne Primorske.
Progasti gož namreč ljubi topla in suha območja. Doslej so ga opazili v notranjosti slovenske Istre, v dolini reke Dragonje, pa tudi v okolici Nove Gorice. “To, menimo, je najsevernejše območje, ki ga naseljuje,” je povedala Žunič Kosi in dodala, da je v prihodnosti mogoče, da bi se zaradi podnebnih sprememb naselil tudi severneje. Navsezadnje so ga leta 2019 našli tudi v Ljubljani, a menijo, da so ga tja morda zanesli.
Progasti gož potrebuje razgiban življenjski prostor, ki ga ustvarja mozaik gozda, travnikov in tudi kmetijskih površin, živih meja, suhozidov, kolovozov. Pogosto pa je njegov habitat povezan tudi s človeškimi bivališči, saj za svoja skrivališča uporablja stare ruševine, kupe materiala, skladovnice drv in podobno.
Katere informacije so pomembne?
Raziskovalci bodo zelo veseli vsake fotografije ali videoposnetka progastega goža, pa tudi njegovega leva oziroma stare kože, če nanjo naletimo. Pomembna informacija za raziskovalce pa je tudi čimbolj natančen opis kraja in časa opazovanja ter vedenja kače. Tako bo primerno, če jim ob posnetkih opišete, ali ste goža opazili ob vodi, suhozidu, v gozdu, itd., pa tudi, kaj je gož takrat počel: se je samo sončil, je morda ujel kakšen plen ali se je paril. Vse te informacije so za raziskovalce zanimive, ker še vedno vemo malo o biologiji in ekologiji te vrste, pravi Žunič Kosi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje