Znameniti Straussov valček bodo poslali med zvezde in popravili "vesoljsko krivico"

Ob 200. obletnici rojstva avstrijskega skladatelja Johanna Straussa mlajšega bo njegov legendarni valček "Na lepi modri Donavi" konec meseca poslan v vesolje.

Tja ga bodo poslali kot radijski signal s posnetkom valčka v izvedbi Dunajskega simfoničnega orkestra.

Signal bodo v vesolje poslali 31. maja iz velike radijske antene DSA-2 v španskem Cabrerosu, ki jo sicer uporabljajo kot radijski teleskop.

Z dogodkom bodo proslavili tudi 50. obletnico ustanovitve Evropske vesoljske agencije (ESA), vanj pa so vključene tudi brezplačne javne projekcije na Dunaju, v Madridu in New Yorku.

Čeprav bi bilo mogoče glasbo pretvoriti v radijske signale v realnem času, bo ESA poslala vnaprej posneto različico z generalke orkestra, ki bo potekala in posneta dan prej, da bi se izognili morebitnim tehničnim težavam. Nastop v živo bo služil zgolj kot slavnostna "spremljava" celotnemu dogodku.

V sekundi in pol do Lune, v štirih urah do Neptuna

Radijski signal se bodo v vesolje seveda širil s svetlobno hitrostjo, torej hitreje kot milijardo kilometrov na uro.

To pomeni, da bo znana skladba kot radijski signal do Lune dopotovala v eni in pol sekunde, do Marsa v štirih in pol minutah, Jupitra v 37 minutah, do Neptuna pa v štirih urah. Od tam naprej pa bodo signali nadaljevali pot v neizmerna prostranstva medzvezdnega vesolja.

Če na katerem od planetov nam najbližje zvezde Proxime Centauri živijo bitja, ki so razvila civilizacijo, ki lahko prisluškuje radijskim valovom iz vesolja, bodo "Na lepi modri Donavi" lahko poslušali približno čez štiri leta.

So pa ti hipotetični Nezemljani lahko leta 2012 po našem štetju ujeli radijski signal pesmi legendarnih Beatlesov, "Across the Universe" (Skozi vesolje).

Leta 2008 jo je kot radijski signal v vesolje poslala ameriška vesoljska agencija Nasa, ki je takrat praznovala pol stoletja ustanovitve.

Glasbo, enega od univerzalnih "jezikov" človeštva, pa sta v vesolje ponesli tudi vesoljski sondi Voyager 1 in 2, izstreljeni leta 1977, trenutno od Zemlje najbolj oddaljena izdelka človeških rok.

S seboj nosita pozlačeno bakreno fonografsko ploščo, ki vsebuje zvoke in slike Zemlje ter 90 minut glasbe.

"Vesoljska krivica bo popravljena"

Takrat so na ploščo uvrstili na primer dela Bacha, Beethovna, Mozarta in Stravinskega, skupaj z modernimi skladbami, Straussov valček, ki je bil sicer že takrat svetovno znan, pa so izpustili.

Zdaj bo signal z valčkom sondi, ki sta trenutno od Zemlje oddaljeni 21 oziroma 25 milijard kilometrov, dohitel in prehitel v približno v enem dnevu.

Glasbena skupnost na Dunaju, kjer se je Strauss rodil 25. oktobra 1825, je sporočila, da bodo s tem dejanjem popravili to "vesoljsko krivico", saj se bo "najbolj znan med vsemi valčki" končno znašel med zvezdami, pa poroča portal N1 Srbija.

Morda pa se Nezemljani že vrtijo v tričetrtinskem taktu

Je pa Straussov valček na neki način že v vesolju. V resnici bi ga namreč Nezemljani, ki so od nas oddaljeni manj kot 100 svetlobnih let, že lahko slišali.

Radijske valove z glasbo z Zemlje oddajamo že približno 100 let in na mnogih radijskih in televizijskih programih so zagotovo valček že velikokrat predvajali.

Vsi ti radijski valovi so seveda že zdavnaj onkraj našega Osončja.

In kdo ve – če imajo prebivalci tam zunaj naprave, ki jih lahko ujamejo in razvozlajo, se morda že nekaj časa zibljejo v taktu znamenitega valčka.

Sicer pa je "Na lepi modri Donavi" z vesoljem morda na najlepši način povezal ameriški filmski režiser Stanley Kubrick, ki ga je uporabil kot podlago znamenite scene v zdaj že kultnem znanstvenofantastičnem filmu "2001: Vesoljska odiseja" leta 1968 – sceno iz filma si lahko ogledate v spodnjem posnetku.