Znanstvenik: Danes bi lahko postalo jasno ali gre za komet ali vesoljsko ladjo

Nebesno telo, poimenovano 3I/ATLAS, ki je v naše Osončje priletelo iz medzvezdnega prostora, še buri duhove.

Zaradi njegovega nenavadnega vedenja (o čemer smo že pisali), nekateri znanstveniki menijo, da bi v resnici lahko šlo za vesoljsko ladjo nezemeljske civilizacije.

Neposrednih dokazov o tem ni, saj je telo, ki uradno velja za komet, predaleč, da bi ga lahko bolje videli.

Harvardski fizik Avi Loeb, eden od znanstvenikov, ki dopušča možnost, da gre za vesoljsko ladjo, pa pravi, da bo to, kar se bo s 3I/ATLAS-om zgodilo danes oziroma v naslednjih dneh, pokazalo, ali gre za komet ali za vesoljsko plovilo, piše portal Mail Online.

"Lakmusov test za 3I/ATLAS"

Opazovanje njegovega obnašanja je označil kot "lakmusov test za 3I/ATLAS".

V sredo se je namreč 3I/ATLAS na svoji poti skozi Osončje najbolj približal naši osrednji zvezdi dosegel tako imenovani "perihelij", točko, ko je nebesno telo najbližje Soncu.

Običajni kometi, ki se znajdejo blizu Sonca, razpadejo na manjše delce, ti pa potem izhlapijo pod vplivom Sončeve toplote in ustvarjajo še večji oblak kozmičnega prahu.

"Če pa gre za nekaj, česar ne moremo pojasniti," pravi Loeb, "bi 3I/ATLAS lahko nenadoma spremenil smer, prižgal luči, začel oddajati dodatno toploto ali izstrelil majhne sonde proti planetom, kot sta Zemlja ali Venera."

Zato bi morali "obiskovalca" čim bolj natančno opazovati.

Je bila pot v "slepo pego" načrtna?

Vendar obstaja ena težava – dejansko tega ne moremo storiti.

Prav v trenutku, ko bi morali znanstveniki na Zemlji opazovati ta kozmični preobrat, je 3I/ATLAS tako blizu Soncu, da bi vse teleskope zaslepili sončni žarki.

Loeb, ki že od julija trdi, da bi lahko bil 3I/ATLAS umetno konstruirano plovilo, je poudaril, da je takšna pot v "optično slepo pego" lahko bila namerno izbrana.

"V tem ključnem trenutku 3I/ATLAS ne moremo opazovati z Zemlje, kar odpira vprašanje: ali je bila njegova pot natančno prilagojena s strani nezemeljske inteligence?" je zapisal na svojem blogu.

Profesor dodaja, da bodo znanstveniki potrebovali več mesecev, da bodo lahko ugotovili, kako se je 3I/ATLAS odzval na perihelij.

Naslednje pomembne točke

Ko bo 3I/ATLAS prešel to "sončno slepo točko", bo naslednja pomembna točka 3. november, ko se bo približal Veneri na razdaljo približno 93 milijonov kilometrov.

V istem tednu naj bi objekt prišel tudi v vidno polje evropske vesoljske sonde Juice.

Znanstveniki bodo pozorno spremljali morebitno nenavadno vedenje objekta med približevanjem planetu – vključno s spremembami smeri ali hitrosti po prehodu mimo Sonca.

19. decembra naj bi 3I/ATLAS dosegel točko, ko bo najbližji našemu planetu. Oddaljen bo približno 265 milijonov kilometrov.

Loeb opozarja, da bi to lahko bil trenutek, ko bi nezemeljsko plovilo izstrelilo sonde za raziskovanje našega planeta.

"Za vesoljsko plovilo je perihelij optimalen trenutek za pospešek ali zaviranje z gravitacijsko pomočjo Sonca," pojasnjuje Loeb.

"Enako velja za vesoljsko ladjo, ki bi lahko ob tem dogodku izstrelila mini sonde, ki bi se nato usmerile proti planetom."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ozadje odkritij slavne slovenske znanstvenice