Znanstvenik razkril presenetljivo osamljenost zadnjih neandertalcev

Leta 2015 je paleoantropolog Ludovic Slimak odkril izjemno najdbo v jami Grotte Mandrin v dolini Rone v Franciji.

S svojo ekipo je območje raziskoval že od leta 1998, da bi našli ostanke prazgodovinskih prednikov človeštva, in po 17 letih so res našli nekaj: del čeljusti, ki je pripadal neandertalcu.

V naslednjih letih so odkrili vedno več ostankov tega posameznika.

Slimak je ugotovil, da je ta neandertalec živel pred 42.000 leti, proti koncu obstoja svoje vrste na Zemlji. Zato ga je poimenoval Thorin, po liku iz romana "Hobit" britanskega pisatelja J.R.R. Tolkiena.

"Thorin Hrastov ščit v Hobitu je eden zadnjih kraljev škratov pod goro in zadnji svoje linije," je za spletno stran IFLScience povedal Slimak. "Thorin neandertalec je prav tako eden zadnjih predstavnikov linije. Predstavlja konec ene od človeških vrst."

Da bi potrdil svoje domneve o Thorinovi starosti in pridobil več informacij tudi o tem, kako je živel, so Slimak in sodelavci analizirali njegov genom.

50.000 let živeli izolirano, a le "dva tedna hoje" stran od drugih

Rezultati, objavljeni v reviji Cell Genomics, zdaj kažejo, da je Thorinova linija uspela ostati izolirana od preostale neandertalske populacije, kljub temu, da so v bližini živele druge skupine".

Skoraj desetletje, preden je našel Thorina, je Slimak že domneval, da so bili neandertalci, ki so živeli v dolini Rone, drugačni od tistih v okoliških območjih.

Takrat je svojo oceno utemeljil na primerjavi kamnitih orodij iz Thorinovega bivališča s tistimi, najdenimi drugod.

Opazil je namreč, da tista iz doline Rone ne odražajo novejšega sloga izdelave orodij, ki jih ga našli drugod.

"Izkazalo se je, da je bilo to, kar sem predlagal pred 20 leti, preroško," je Slimak povedal za Live Science.

"Thorinova populacija je 50 tisočletij preživela, ne da bi izmenjala en sam gen s klasičnimi neandertalskimi populacijami."

Analiza je pokazala, da je imel Thorin "visoko genetsko homozigotnost", kar kaže na parjenje v sorodstvu v nedavni preteklosti njegove linije.

Prav tako ni dokazov o križanju z modernimi ljudmi tistega časa.

"Vse glede največjega izumrtja v dobi človeštva in našega razumevanja tega izjemnega procesa, ki je privedel do tega, da je Homo sapiens ostal edini preživeli predstavnik človeštva, bo treba na novo zapisati," je dejal Slimak ob oceni pomena tega odkritja.

"Kako si lahko predstavljamo populacije, ki so 50 tisočletij živele v izolaciji, čeprav so bile med seboj oddaljene le dva tedna hoje? Vse procese bo treba na novo premisliti," je dejal.