Znanstvenik: Vem, zakaj Nezemljani še niso vzpostavili stika z nami

Velik del znanstvene srenje, ki se ukvarja z raziskovanjem življenja v vesolju, danes meni, da to zunaj Zemlje zagotovo obstaja.

Razlog: vesolje je enostavno preveliko, da bi se življenje razvilo samo na "neznatni točki" – Zemlji.

O tem, kakšno je morebitno življenje tam zunaj in kako civilizacijsko razvito je v primerjavi s človeštvom, pa obstajajo številna mnenja.

Obstajajo znanstvene teorije, ki govorijo o tem, da v vesolju morajo obstajati tehnološko dovolj razvite civilizacije, ki so sposobne kolonizirati svojo galaksijo.

"Kje so vsi?"

Te teorije so dostikrat podprte s teoretičnimi izračuni, ki upoštevajo velikost in starost vesolja, število galaksij, zvezd ali planetov, čas, ki je potreben za biološki ali tehnološki razvoj, in omejitve, ki jih lahko doživi neka civilizacija pri svojem razvoju.

O tem, zakaj teh visoko naprednih civilizacij še nismo zasledili, se je že pred več kot sedmimi desetletji vprašal tudi italijansko-ameriški fizik in astrofizik Enrico Fermi – eden od "arhitektov atomske dobe (in atomske bombe)".

Leta 1950 je bil na kosilu s svojimi kolegi iz laboratorijev v Los Alamosu in beseda je tekla prav o Nezemljanih. Fermi je takrat postavil vprašanje: "Kje so vsi?"

To vprašanje je danes osnova paradoksa, imenovanega po njem, ki naslavlja nasprotje med domnevnim obstojem visoko tehnološko razvitih civilizacij, ki so sposobne kolonizirati svoje ali celo druge galaksije, in dejstvom, da tega še nismo opazili.

Eno od vprašanj, ki izhaja iz Fermijevega paradoksa, pa je tudi, zakaj visoko razvite civilizacije (še) niso vzpostavile stika z nami.

"Naveličali so se"

Svoj lonček je pri iskanju odgovora na Fermijev paradoks zdaj pristavil tudi dr. Robin Corbet, astrofizik iz Nasinega raziskovalnega centra Goddard in univerze v Marylandu.

"Fermijev paradoks bi lahko razložili, če galaksijo naseljuje zmerno število tehnoloških civilizacij, katerih tehnološka raven je resda višja kot na sodobni Zemlji, a daleč od ‘super znanosti’, ki bi omogočila enostavno zaznavne astroinženirske dosežke," piše Corbet v še ne recenziranem članku.

Povedano preprosto, morda so vsa bitja v vesolju v podobnem položaju kot mi, v smislu, da nihče nima resničnih zmogljivosti za medzvezdno komunikacijo ali potovanja.

Ali pa so kljub naprednejši tehnologiji tako daleč od nas, da je stik preprosto nemogoč.

Mogoče so samo na nivoju iPhona 42

Znanstvenofantastični filmi in stripi že desetletja prikazujejo nezemljane kot visoko razvite civilizacije z nerazumljivo napredno tehnologijo. In to je morda prispevalo k prepričanju, da so zmožni pošiljati sporočila na druge planete, tudi na našega ali jih celo obiskovati s pomočjo izjemno sposobnih vesoljskih plovil.

Corbet pa v svojem znanstvenem članku predlaga, da so zunajzemeljske civilizacije tehnološko morda le nekoliko bolj napredne od nas - "nekje na ravni iPhona 42, ne pa iPhona 17", pravi v svojem članku.

To pa bi pomenilo, da tudi, če so prostorsko "blizu", praktično ni veliko možnosti, da bi se z njimi zares srečali.

Za primer ponuja planet v osončju Proxima Centauri, oddaljenem štiri svetlobna leta, ki velja za "obetavno lokacijo" za obstoj življenja.

Tudi če tam obstaja civilizacija, ki je tehnološko primerljiva z nami ali morda malce bolj napredna, bi tako nam kot njim s trenutnimi hitrostmi vesoljskih plovil potovanje v eno smer vzelo približno 100.000 let.

Za bolj oddaljene civilizacije bi bilo obiskovanje še bolj nemogoče, prav tako že vzpostavljanje dialoga.

To pa bi vsekakor pripomoglo k temu, da bi se tuje civilizacije prenehale zanimati za obstoj drugih civilizacij v vesolju ali celo iskanje stikov z njimi.

"Iz vsakdanjega vidika, kjer druge civilizacije niso bistveno bolj napredne, bi se raziskovanje vesolja prej ali slej ustavilo," pravi dr. Corbet.

Predraga igrača brez koristi

"Tudi če bi nezemljani imeli zmogljiv oddajnik, ni nujno, da bi bili "močno motivirani" za to, da ga upravljajo milijone ali milijarde let, dokler njihov signal ne bi bil opažen.

Poleg tega bi morala imeti obsežna kolonizacija ali raziskovanje galaksije "koristi, ki pretehtajo stroške," še dodaja.

Če sklepamo po življenju na Zemlji, se dragi projekti pogosto opustijo, ko se izkažejo za prezahtevne.

In nekaj podobnega se je lahko zgodilo tudi nezemljanom – iz različnih razlogov so spoznali, da iskanje drugih civilizacij v vesolju najverjetneje ne bo prineslo merljivih ali pomembnih rezultatov, zato so se vsega skupaj naveličali, kot ljudje, ki v nečem ne vidijo več koristi ali smisla.

Čeprav se teorija sliši prepričljivo, pa profesor Michael Garrett, direktor astrofizikalnega centra Jodrell Bank v Manchestru, izraža pomisleke glede te teorije.

"Na preostanek kozmosa projicira zelo človeško apatijo," je povedal za Guardian. "Težko verjamem, da bi bilo vse inteligentno življenje tako enotno dolgočasno."