Menu ItemVodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović meni, da je cepljenje proti bolezni covid-19 življenjsko pomembno za slovensko družbo. "S tega stališča se mi zdi, da bi morala stroka zagovarjati obvezno cepljenje oziroma kakršenkoli ekvivalent za to, da bi se cepilo čim več ljudi," je dejala.
Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v današnji izjavi za javnost izpostavila dejstvo, da cepljenje proti covidu-19 v prvi vrsti ščiti posameznika in da so cepiva, ki so na razpolago, zelo učinkovita proti hudim potekom bolezni. Kot je dejala, je težji potek sicer značilen za starejšo populacijo in tiste s kroničnimi boleznimi, a da te skupine ljudi v Sloveniji še niso dobro precepljene. “Povabila bi vse, ki spadajo v t. i. rizično skupino – torej starejši od 50 let, tisti, ki imajo sladkorno bolezen, hipertenzijo, prekomerno telesno težo, da se cepijo za svojo zaščito,” je dejala.
Obvezno cepljenje v Sloveniji
O tem, ali tako kot v drugih državah poteka razprava o obveznem cepljenju, je Beović dejala, da s tem ni seznanjena. “Mogoče potekajo v drugih krogih,” je izpostavila. Dodala je, da so zdravniki prepričani, da je cepljenje izjemno pomemben, učinkovit in varen ukrep, če želimo ustaviti nadaljevanje epidemije. “Naša odgovornost je ljudi prepričati, da se v celoti vsi cepijo,” je povedala, a hkrati izpostavila, da se družba na drugi strani lahko odloči drugače.
“Cepljenje je življenjsko pomembno za slovensko družbo. S tega stališča se mi zdi, da bi morala stroka zagovarjati obvezno cepljenje oziroma kakršenkoli ekvivalent za to, da bi se cepilo čim več ljudi. Seveda pretežno tistih, ki so bolj izpostavljeni ali pa prenašajo okužbo na bolj ranljivo populacijo,” je poudarila Beović. Med drugim je spomnila, da institut obveznega cepljenja v Sloveniji poznamo, in se ji zato zdi, da bi bilo to v Sloveniji lažje uvesti.
“Za ljudi bi bilo sprejemljivo, ker sprejemamo obvezno cepljenje otrok, pa tudi ustavno sodišče je pred leti presodilo, da je zaščita otrok pomembnejša od proste izbire staršev, ali bi se otroci cepili ali ne,” je dejala. Kot je še poudarila, bi morali, če zagovarjamo stališče, da je pomembno cepiti otroke, vztrajati pri tem ali pa vsaj kot družba predlagati, da se obvezno cepljenje uvede za odraslo populacijo.
Več cepljenih, manj hospitalizacij
Na vprašanje, zakaj imajo države z višjo precepljenostjo težave z novo delta različico virusa, je Beović pojasnila, da cepiva pred novo različico ne ščitijo enako kot pred primarno in alfa različico. “Če bi želeli kroženje virusa preprečiti pri novi delta različici, bi potrebovali velik delež precepljene populacije,” je ocenila Beović. Kljub temu da delta različice ne bi povsem zajezili, kot je niso v bistveno bolj precepljenih državah, kot sta Izrael in Velika Britanija, bi bilo hudo bolnih manj, še bolj pomembno pa bi bilo, da ne bi imeli pretiranega števila ljudi, ki bi potrebovali hospitalizacijo, in posledično ne bi blokirali zdravstva.
“Kot vedno opozarjamo, da ne gre samo za ljudi, ki so hudo bolni in življenjsko ogroženi, ampak gre za težavo pri obravnavi preostalih bolnikov,” je spomnila in dodala, da bi okužb v tem primeru imeli veliko, vendar pa bolnišnice ne bi bile preobremenjene. “S cepljenjem ne želim apelirati na družbeno odgovornost, temveč na lastno zaščito. Treba je vedeti, da je nova različica bolj kužna, poleg tega pa je življenje v družbi bolj sproščeno in obstaja večja verjetnost okužbe,” je izpostavila.
Otroci niso prioritetna skupina
Beović se je med drugim dotaknila kombiniranja različnih cepiv. Kot je povedala, gre za uporabo cepiva izven področja oziroma načina, kako je cepivo registrirano. “Nekaj raziskav je, ki so analizirale, kakšna je varnost in kakšni so učinki pri mešanih shemah,” je povedala in razložila, da raziskave ugotavljajo, da je takšna uporaba cepiv mogoča, da pa sicer ob tem še vedno ne vedo, kaj to pomeni v smislu preprečevanja okužb, ter da imajo o tem še premalo podatkov.
“Za priporočilo se ne bomo odločili, saj se nam zdi preuranjeno in tudi druge države se ne odločajo za priporočilo za mešanje cepiv,” je poudarila Beović. Kot je dodala ima mešanje cepiv dve plati – morda gre za večjo učinkovitost, lahko pa gre za večjo varnostno težavo. Je pa tak način cepljenja možen ob soglasju cepljene osebe, a se kljub temu v posvetovalni skupini najverjetneje za priporočilo, da bi šli širše — torej, da bi posameznike, ki so bili s prvim odmerkom cepljeni z AstraZeneco, sedaj cepili s cepivi mRNA (Pfizer/BionTech ali Moderna), ne bodo odločili. Kot razlog za to pa je vodja posvetovalne skupine za cepljenje navedla varnostne razloge in neposredne stranske učinke, ki se pojavijo po cepljenju.
Namreč stranski učinki so pri cepljenju s cepivom AstraZenece močnejši po prvem odmerku, ki jih pri drugem odmerku praktično ni, pri cepljenju z mRNA cepivi pa so stranski učinki značilni ob drugem odmerku. Ker še ni dovolj raziskav o tem, kakšni so učinki po posameznem odmerku pri cepljenju z dvema različnima vrstama cepiv, bodo za zdaj sledili stališčem Evropske agencije za zdravila (Ema). V Sloveniji je sicer kombinirano cepljenje že danes omogočeno ob soglasju prejemnika cepiva.
O cepljenju otrok pa je Beović dejala, da je cepljenje priporočljivo predvsem za tiste, ki spadajo v ranljivejše skupine, in da je stroka o cepljenju otrok precej enotna. Med državami so razlike, da ponekod cepljenje izrecno priporočajo, povsod pa je za otroke od 12. do 18. leta odobreno cepivo Pfizerja in BioNTecha in se to cepljenje dopušča.
“Je pa seveda vprašanje, ali je to cepljenje otrok res nujno potrebno, če gre za zdrave otroke,” je dejala. Če pa so to otroci, ki sodijo v ranljive skupine zaradi svojih kroničnih bolezni, pa cepljenje tudi v Sloveniji izrecno priporočajo. S cepljenjem ostalih otrok se poveča skupna imunost. Ti otroci v družinah ne bodo prenašali okužbe na bolj ranljive družinske člane. Kot je še opozorila Beović, pa je tudi pri otrocih nekaj hujših potekov bolezni.
Lahko pričakujemo zaostrovanje ukrepov?
Poudarila pa je, da otroci nikakor niso prioriteta za cepljenje. “Še enkrat bi poudarila, da se morajo cepiti starejši od 50 let in kronični bolniki, lahko pa se cepijo otroci, če se strinjajo starši,” je dejala ter povedala, da osebno sicer priporoča cepljenje. Po njenih besedah so se tudi številni njeni kolegi odločili za cepljenje otrok.
Ali smo v Sloveniji na točki, ko bo zaostrovanje ukrepov neizogibno, je Beović dejala, da bo treba razmere še naprej spremljati. “Po jesenskem valu imamo izkušnjo, da je smiselno ukrepe uvesti čimprej. Je pa res, da je položaj zdaj drugačen. Precejšen del populacije je precepljen, veliko ljudi je bolezen prebolelo, na voljo imamo tudi hitre teste,” je še povedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje in dodala, da morda, če bomo upoštevali vse varnostne ukrepe dosledno, ponovna zaprtja ne bodo potrebna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje