Menu Item
Vrhovno sodišče je pritrdilo sodbi v odmevnem primeru korupcije v zdravstvu. Tako je obveljala pravnomočna sodba trem zdravnikom in nekdanjemu komercialistu Emporia Medical. Zaradi nedovoljenega sprejemanja oz. dajanja daril v zdravstvu so bili obsojeni na zaporne kazni.
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili obsojeni v odmevnem primeru korupcije v zdravstvu. Tako je obveljala pravnomočna sodba trem zdravnikom in nekdanjemu komercialistu Emporia Medical, ki so bili zaradi nedovoljenega sprejemanja oz. dajanja daril v zdravstvu obsojeni na zaporne kazni.
Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč februarja 2021 zdravnike ortopede Vaneta Antoliča, Roka Vengusta, Sama Karla Fokterja in Roberta Janeza Cirmana sodišče spoznalo za krive nedovoljenega sprejemanja daril od podjetja Emporio Medical. Nekdanjega komercialista pri tem podjetju Darka Žafrana pa je spoznalo za krivega nedovoljenega dajanja daril.
Sodišče jim je izreklo od 10 mesecev do treh let zaporne kazni in denarne kazni, Cirmanu, Fokterju in Vengustu pa še odvzem prejete nedovoljene nagrade.
Obsojeni so se pritožili na višje sodišče, ki je januarja lani skoraj v celoti potrdilo sodbo okrožnega sodišča. Na zaporno kazen so bili tako obsojeni Antolič, in sicer za šest mesecev, Vengust za dve leti in dva meseca ter Cirman za tri leta, Žafrana pa je doletelo leto in pol zaporne kazni. Višji sodniki pa so ob tem odločili, da Antoliču, Cirmanu in Vengustu ni treba plačati denarne kazni, ki so jim bile izrečene na prvostopenjskem sodišču.
Prvostopenjsko sodišče je obsodilo tudi nekdanjega vodjo celjske ortopedije Sama Karla Fokterja, ki je bil zaradi prejemanja podkupnine obsojen na deset mesecev zapora, a so višji sodniki ugotovili, da je kaznivo dejanje med kazenskim postopkom že zastaralo in so zanj izdali zavrnilno sodbo.
Vsi štirje pravnomočno obsojeni so nato na vrhovno sodišče vložili zahteve za varstvo zakonitosti, a jih je senat vrhovnega sodišča sedaj zavrnil. Vrhovni sodniki so presodili, da v zahtevah zatrjevane kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in druge kršitve določb kazenskega postopka, ki bi vplivale na zakonitost sodne odločbe, v obravnavani zadevi niso podane, prav tako pa niso podane kršitve ustavnih in konvencijskih pravic obsojencev.
Ob tem je vrhovno sodišče ocenilo še, da so bile zahteve deloma vložene tudi v nasprotju z določbami zakona o kazenskem postopku, ki določa, da zahteve ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so zapisali v sporočilu za javnost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje