Menu Item
Sodni senat pod vodstvom sodnika Marjana Strelca je razglasil sodbo zoper Silva Drevenška, ki je v petek, tik pred sklenitvijo glavne obravnave, priznal, da je na lanski božični večer v Gerečji vasi pri Ptuju vzel življenje nekdanji partnerici, nato pa ob prisotnosti komaj štiriletnega sina še njenim staršem. Drevenšku so dosodili dosmrtno zaporno kazen, kar je tudi prva takšna sodba v Sloveniji. Penolog Dragan Petrovec sodbe ptujskega sodišča ni komentiral, je pa dejal, da dosmrtna kazen pomeni hudo civilizacijsko onesnaženje za državo.
Tožilstvo je zaradi krutosti in naklepnosti krvavega zločina za Silva Drevenška terjalo dosmrtno zaporno kazen, ki pa je slovenska sodišča od ponovne uvedbe leta 2008 še niso izrekla. Današnja odločitev je tako zgodovinska, saj je sodni senat za trojni umor v Gerečji vasi na lanski božični večer Drevenšku izrekel dosmrtno zaporno kazen. Ta je v petek krivdo za trojni umor sicer priznal.
Sodišče bi moralo po besedah Drevenškovega zagovornika Andreja Kaca kot olajševalno okoliščino upoštevati človeško stisko, v kateri je bil obtoženi zaradi izgube družine in se v njej ni znašel. Sodišče je pozval, naj Drevenšku izreče takšno kazen, ki mu bo omogočila vrnitev v družbeno življenje po prestani kazni. Kot je dodal, po njegovem nikakor ni bil namen zakonodajalca, da bi dosmrtno kazen izrekali v takšnih primerih.
Tožilka Tea Kukovec Belšak je od senata kljub temu terjala pet let zapora za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe, za vsako kaznivo dejanje umora pa po 30 let in izrek enotne dosmrtne zaporne kazni.
To je utemeljila z “izredno zavržnostjo načina izvršenih umorov”, ki jih je storil v prištevnem stanju le za zato, da bi se umorjenim maščeval, ker ga je partnerica zapustila in pri tem terjala delitev premoženja. Dejanje je celo napovedoval na obletnico vselitve v hišo, kar so potrdile nekatere priče.
Tožilka je posebej poudarila, da glede na očitke pri izreku sodbe ni mogoče upoštevati nobenih olajševalnih okoliščin, tudi ne dejstva, da doslej še ni bil kaznovan.
Zaporne kazni v Sloveniji
Smrtno kazen smo v Sloveniji z zakonom odpravili šele leta 1989 in kot najvišjo možno kazen uzakonili 20 let zapora.
Na 30 let zapora je bilo doslej obsojenih 17 ljudi, vsi pa so ubili več oseb. V enem primeru sodba še ni pravnomočna.
Dosmrtna kazen je bila uzakonjena leta 2008, a do te sodbe še nikoli ni bila izrečena. Sicer pa ima obsojeni na dosmrtni zapor po 25 letih možnost pogojnega odpusta, je podatke zbral Večer. O tem odloča posebna komisija, mnenje pa poda Zavod za prestajanje kazni zapora.
“Dosmrtna kazen hudo civilizacijsko onesnaženje”
Penolog Dragan Petrovec je od uvedbe leta 2008 oster nasprotnik dosmrtne zaporne kazni v Sloveniji, še več, nasprotoval je tudi 30-letnemu zaporu. Zaradi nepravnomočnosti sodbe, ki jo je danes izreklo ptujsko sodišče, ni komentiral, je pa dejal, da dosmrtna kazen pomeni hudo civilizacijsko onesnaženje za Slovenijo na področju kriminalitetne politike, saj je bila edina država na svetu, ki jo je uvedla, pa je pred tem nikoli ni imela.
Petrovec namreč meni, da čustva, ki prevladujejo pri hudih zločinih, zlasti pri z dejanjem neposredno prizadetih, otežujejo razumen pogovor o takšni sankciji. Pri tem spomni na norveški primer, kjer tudi v primeru Breivika ni bilo opaziti zahtev po uvedbi strožje sankcije od 21 let zapora, kar je njihov maksimum.
“Slovenija je v času Jugoslavije desetletja zdržala brez smrtne kazni, v praksi je bila le nekajkrat izrečena nadomestna kazen 20 let zapora, sicer pa je bila najvišja prostostna kazen 15 let. V vseh teh letih nihče ni čutil potrebe po zviševanju kazni. To se je zgodilo šele v samostojni državi,” je dejal Petrovec.
Strokovnjak za penologijo je prepričan, da se posebno slab učinek dosmrtnega zapora, čeprav ta v Sloveniji pravnomočno še ni bil izrečen, kaže v samodejnem zviševanju ostalih kazni. Takšen maksimum namreč po njegovem mnenju potegne za seboj izrekanje strožjih kazni za mnoga kazniva dejanja. “Kjer je bila primeroma za kakšen rop prej odmerjena kazen štirih let zapora, zdaj izrekajo šest let,” je pojasnil Petrovec. Zapori se tako po njegovih besedah polnijo tudi na račun daljših kazni, ne da bi za to obstajali strokovni razlogi. Mehanizem izrekanja strožjih kazni zaradi dosmrtnega zapora zna biti manj zavesten, a je statistično dokazljiv, še meni Petrovec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje