Tudi tretji izvedenec potrdil: obdolženi za umor v Poljanski dolini je bil prišteven

Tožilstvo obdolženemu očita, da je 8. aprila lani oborožen s puško z daljnogledom in dušilcem prišel v gozd z namenom, da umori svojega soseda, ki je medtem opravljal gozdarska dela. Nanj je večkrat streljal in ga zadel v trebuh. Ko je padel po tleh, ga je iz neposredne bližine ustrelil v glavo, tako da je na kraju umrl.

Dejanje je po navedbah tožilstva storil iz brezobzirnega maščevanja, ker je žrtev za dostop do svojega gozdnega zemljišča ponovno uporabila pot, ki si jo je obdolženi lastil in jo je sosedu prepovedal uporabljati. Ni prenesel, da sosed njegove prepovedi ni upošteval, zato – in zaradi drugih nizkotnih nagibov – se je odločil, da ga bo umoril, je navedla tožilka Lea Martinjak.

Ker je sodni izvedenec za psihiatrijo Branko Brinšek pri obdolženem ugotovil blodnjavo motnjo – paranoidno psihozo, zaradi katere ni mogel razumeti svojega dejanja in imeti svojega ravnanja v oblasti – je tožilka za obdolženega predlagala izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

Vendar sta nato tožilka in pooblaščenec oškodovancev Borut Bernik Bogataj na zaslišanju izvedenca ter drugih psihiatrov decembra lani podvomila o obdolženčevi neprištevnosti. Sodišče je sledilo njunemu predlogu po pridobitvi dodatnega izvedenskega mnenja. Tega je pripravila Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana in sodelujoča psihiatra Miha Derganc ter Nuša Šegrec sta podala diametralno nasprotno mnenje kot Brinšek.

Obramba poskušala izpodbijati tretjega izvedenca

Da bi razjasnili vprašanje obdolženčeve prištevnosti, se je sodišče odločilo še za tretje izvedensko mnenje. Tega je izdelal Peter Pregelj z ljubljanske medicinske fakultete, ki je prav tako ugotovil, da je bil obdolženi v času kaznivega dejanja prišteven.

Zagovornik obdolženega Gorazd Fišer je nato predlagal izločitev Pregljevega mnenja, saj je Pregelj kot strokovni direktor psihiatrične klinike imenoval Derganca in Šegrec za sodna izvedenca, sedaj pa še sam nastopil kot sodni izvedenec. Ta dvojna vloga naj bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost.

Sodni senat je predlog za izločitev zavrnil. Kot je pojasnil predsednik senata Vid Bele, je Pregelj imenoval izvedenca po službeni dolžnosti in po sledljivih pravilih psihiatrične klinike. Preglja, ki na kliniki ni več zaposlen, pa je kot izvedenca postavila komisija za izdelavo fakultetnih izvedenskih mnenj.

Obramba je po današnjem zaslišanju Preglja, s katerega je bila javnost zaradi varstva zdravstvenih podatkov obdolženca izključena, predlagala ponovno zaslišanje Brinška oziroma soočenje izvedenskih mnenj. Tožilka pa je ocenila, da je dejansko stanje glede prištevnosti obdolženega že dovolj razčiščeno in da ponovno soočenje izvedencev ni potrebno.

S tem se je strinjal tudi sodni senat, ki je dokazni predlog zagovornika zavrnil kot nepotrebnega, saj je stanje razčiščeno. V luči tega, da sta dve izvedenski mnenji pokazali prištevnost obdolženega, je Bele tudi pozval tožilko k odločitvi, ali vztraja pri izreku varnostnega ukrepa za obdolženega ali pa ta predlog umika. Tožilka se je odločila, da predlog za izrek varnostnega ukrepa umakne in je sodišče pozvala, naj ga zavrže.

Obdolžencu grozi najmanj 15 let zapora

Bele je napovedal, da bo sodišče izdalo sklep o zavrženju predloga za izrek varnostnega ukrepa. Ko bo ta sklep, na katerega se obramba lahko pritoži, pravnomočen, bo tožilka vložila obtožnico in obdolžencu bodo sodili kot prištevnemu, pri čemer mu za kaznivo dejanje umora grozi najmanj 15 let zapora.