Menu Item
V začetku aprila je 57-letnega prebivalca Kobjeglave zabodel 59-letni Italijan, je pokazala policijska preiskava. Izkazalo se je, da je pokojnik aktivno prodajal prepovedane droge, 59-letni osumljenec pa mu je dolgoval večji znesek. Moška sta se sprla, spor se je končal z umorom, osumljenec pa je v hiši preminulega zanetil še požar. Po intenzivni preiskavi in sodelovanju z italijanskimi organi so policisti osumljenca prijeli, ko se je vrnil v Slovenijo.
Policija je preiskala umor, ki se je v začetku aprila zgodil v vasi Kobjeglava. Truplo 57-letnega domačina je 2. aprila našla občanka. Sodna obdukcija je pokazala, da je moški umrl zaradi več vbodov in ureznin z ostrim predmetom.
Kriminalisti in policisti so preiskali domovanje 57-letnika in našli več vrst prepovedanih drog, kot so kokain, heroin, konoplja ter konopljini proizvodi. Najdbi drog je sledila obsežna kriminalistična preiskava, policisti so govorili s prebivalci Kobjeglave in sosednjih vasi ter izvedli več iskalnih akcij. Izkazalo se je, da je pokojnik aktivno preprodajal droge, predvsem Italijanom.
Med njegovimi strankami je bil tudi 59-letni Italijan, ki je pokojniku zaradi preteklih nakupov in poslov dolgoval večji znesek. Policisti so ugotovili, da je Italijan izkoristil pokojnikovo zaupanje. Tako kot ob preteklih nakupih drog je tudi 1. aprila vstopil v hišo pokojnika. Moška sta se sprla, spor pa se je končal z umorom. Po umoru je osumljenec v kuhinji zanetil požar, ki pa se na srečo ni razširil. 59-letni Italijan je zapustil hišo in se vrnil na domač naslov v Italiji.
V ponedeljek se je osumljeni 59-letnik Italijan vrnil v Slovenijo, policisti pa so ga prijeli. Še isti dan so ga privedli na zaslišanje k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Kopru, ki je na predlog državne tožilke odredila pripor.
Za kaznivo dejanje umora iz koristoljubja je predpisana kazen zapora najmanj 15 let.
Pri preiskavi so policisti sodelovali s s Karabinjerji iz Nabrežine in njihovo lokalno policijo ter državnim tožilstvom iz Trsta. Predkazenski postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo iz Kopra. Pri preiskavi snovi pa je sodeloval Nacionalni preiskovalni urad.
Brez epiloga ostane dober odstotek vseh umorov
Večino ubojev in umorov policija uspešno preišče, v zadnjih nekaj desetih letih je nepreiskanih ostalo le za dober odstotek vseh umorov. Kriminalistične preiskave se nadaljujejo, saj so nepreiskani umori ena od prednostnih nalog kriminalistične policije.
Med tistimi primeri, ki svojega epiloga še niso dočakali, ostaja januarski umor v Novi Gorici. Takrat so policisti ob slovensko-italijanski državni meji našli truplo 26-letnega moškega, ki naj bi bil večkrat zaboden. Tudi v tem primeru policisti intenzivno sodelujejo z italijanskimi varnostnimi organi.
Konec maja pa so prijeli enega izmed osumljencev za umor, ki se je februarja zgodil na Ptuju. Umor je bil izveden na zahrbten način, vsaj dve osebi sta umorjenega ob določeni uri zvabili na kraj, kjer ga je morilec večkrat ustrelil. Preiskovalni sodnik je za osumljenega odredil pripor, kriminalistična preiskava pa se nadaljuje.
V povprečju 40 umorov letno, petina med intimnimi partnerji
Število ubojev in umorov v Sloveniji že dlje časa upada. Če so v 90. letih kriminalisti letno obravnavali do 100 primerov ubojev in umorov ter poskusov ubojev in umorov, je število primerov po letu 2000 upadlo na od 60 do 80 primerov letno, po letu 2007 pa na približno 40 primerov letno. Ob nekaterih letih število umorov naraste tudi do 50, druga leta jih je manj (okoli 30). Od leta 2007 pa se v povprečju letno zgodi do 40 umorov.
V zadnjem obdobju je nekoliko izstopalo le leto 2020, ko so kriminalisti obravnavali tri množične umore. To za Slovenijo ni značilno. Nazadnje so tovrstne umore obravnavali leta 2007 v Zdenski vasi, leta 2003 na Gorjancih in leta 2002 v Rovinju. V krogu družine se zgodi od 30 do 35 odstotkov od vseh umorov. Med intimnimi partnerji, tako sedanjimi kot bivšimi, pa se zgodi do petina vseh obravnavanih umorov.
Najpogostejša motiva maščevanje in sovraštvo
Motivi za umor so različni in jih je težko konkretizirati, ker se večkrat prepletajo oziroma združujejo, so zapisali na policiji. Najpogostejša motiva sta maščevanje in sovraštvo, pojavita se v 40 odstotkih primerov. Do okoli 15 odstotkov umorov storilci izvršijo zaradi koristoljubja. Podoben je delež umorov, ki jih storilci izvršijo brez pravega motiva, storilci pa imajo psihične motnje ali bolezni, nekateri so se zaradi težav že zdravili.
Ljubosumje kot motiv nastopa nekje v 10 odstotkih vseh dejanj. Nekaj čez 10 odstotkov dejanj je izvršenih zaradi kriminalnih aktivnosti, pri tem pa je težko razlikovati med motivi, kot so koristoljubje, maščevanje, objestnost in boj za prevlado kriminalcev na določenem teritoriju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
