Zloglasnega Cezarja pripeljali pred sodnika, ta krivde ne priznava (VIDEO)

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so se v torek začeli predobravnavni naroki za vpletene v umor Satka Zovka.

Naroki potekajo tudi danes in v petek, prav danes pa se je o krivdi izrekel Dino Muzaferović - Cezar, ki naj bi kot vodja hierarhično organizirane hudodelske združbe organiziral združbo in pripravil do podrobnosti izdelan načrt za umor Zovka na zahrbten način.

V ta namen naj bi kot člane združbe organiziral najmanj Jako Berganta, Rolanda Cretuja, Osmana Kostića in Vilija Sušnika, jim dajal navodila za sledenje Zovku, za zagotovitev vozil za sledenje Zovku, orožja za izvršitev umora, prostorov za skrivanje sebe in ostalih članov združbe ter usmerjal in nadziral izvajanje načrta ter znotraj tega odredil izvršitev umora Zovka.

Tožilstvo prvoobtoženemu med drugim očita, da naj bi Zovku v dnevih pred umorom lažnivo prikazoval, da sta zgladila spor in da je varen, zaradi česar je slednji opustil samozaščito ravnanje in se je začel prosto gibati. Mu pa tožilstvo očita še dve kaznivi dejanji, in sicer nedovoljeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami ter orožjem.

Pred sodiščem na Gospodarskem razstavišču, kjer poteka sojenje, je bilo danes zjutraj videti večje število policistov, ki so varovali zatemnjene avtomobile. Varnost na območju je bila močno okrepljena.

Cezar krivdo zanikal

Muzaferović je krivdo za očitana kazniva dejanja zanikal, njegov zagovornik Miloš Zarić pa je podal predloge za izločitev dokazov. Po njegovi oceni je bila odredba za tajno opazovanje, ki so ga policisti izvajali v dneh po umoru, nezakonita, ker so policisti "izhajali iz predpostavke, da je sledilno napravo na Zovkov avtomobil postavil drugoobtoženi Jaka Bergant".

A se je kasneje izkazalo, da je sledilno napravo najverjetneje namestil nekdo drug. "Po oceni obrambe so policisti že ob zahtevi za odredbo za tajno opazovanje vedeli, da ne gre za isto osebo, pa so zaradi zanimivosti prvoobtoženega še vedno spremljali drugoobtoženega," je poudaril Zarić.

Po oceni zagovornika je bila odredba za tajno opazovanje tudi nedoločljiva. Odredba se je namreč nanašala na belega moškega normalne postave in srednje rasti, kar pa je po mnenju zagovornika preveč splošen opis.

Po mnenju Muzaferovića so policisti že od začetka vedeli, da Bergant ni namestil sledilne naprave pod Zovkov avtomobil. Kot je poudaril, so policisti v odredbi vsaj štirikrat izpostavili, da iščejo osebo z zelo specifično hojo, ki pa je Bergant nima, prav tako je Bergant visoke rasti. "Policiji je bil cilj samo, da pride do Muzaferovića in ga zapre, ker so jim tako naročili iz Bosne," je poudaril.

Tožilka Špela Brezigar je vztrajala, da so bili vsi dokazi pridobljeni zakonito, tudi odredba za tajno opazovanje je bila po njeni oceni ustrezno obrazložena. Glede očitkov o nedoločljivem opisu osebe v odredbi za tajno opazovanje pa je poudarila, da je samo ena oseba namestila napravo na Zovkov avtomobil. Izpostavila je, da se je policija pri iskanju osebe, ki je nastavila sledilno napravo, osredotočila na operativno zanimive lokacije, med drugim na lokacije, kjer je sledilna naprava že pred namestitvijo pod avtomobil žrtve oddajala signal.

V petek naj bi se o krivdi izrekel še Boban Stojanović, ki mu tožilstvo očita le trgovanje z drogo.

Pred sodnika sta v torek stopila tudi Jaka Bergant in Roland Cretu, ki krivde za očitke tožilstva nista priznala. Poleg pomoči pri umoru Zovka tožilstvo obtoženima očita kaznivi dejanji nedovoljenega prometa z orožjem in prepovedanimi drogami.