Novinar N1 Miha Orešnik o dozdajšnjem dogajanju v državnem zboru. Več v spodnjem posnetku.

Odbor DZ za finance je z devetimi glasovi za in petimi proti dal zeleno luč kandidaturi Klemna Boštjančiča za finančnega ministra.

Zakonske obveznosti države do občin so znane, je Boštjančič dejal o financiranju občin in dodal, da se bo trudil za dobre odnose. Ni pa znal danes povedati, kakšno bo njegovo stališče glede višine povprečnin (letnega prihodka občine na prebivalca za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti občin), ki so se v zadnjih letih hitro zviševale. "Gotovo je nekaj prostora tudi še, da bi lahko občine prevzele kakšno zakonsko obveznost države," je dejal bodoči minister. 

Boštjančič je dejal, da pokojninska reforma je v načrtu, ne bo pa prioriteta. "Zato, ker moramo najprej moramo stabilizirati zdravstveni sistem," je dejal.

Sicer pa - tako pravi - verjame, da bo treba nekaj narediti. "To ni priljubljeno razmišljanje, a Slovenija je ena od držav z najnižjo stopnjo zaposlenosti med 55 in 65 letom, življenjska doba se daljša. Slej ko prej se bomo morali začeti ukvarjati z vprašanjem delovne dobe, za katero dobiš polno pokojnino. Poleg tega Slovenija ni dovolj aktivna pri drugem in tretjem pokojninskem stebru."

Davek na premoženje bo po Boštjančičevi razlagi omejen na nepremičnine. "Pa ne na prvo, v kateri živiš, ampak na drugo, tretjo, gre za davek na predvsem dražje nepremičnine," je dejal in dodal, da so prvi pogoj za uvedbo tega davka urejene evidence nepremičnin. "Jaz res upam, da jo Geodetska uprava RS ima, ker brez tega ne gre." 

Na vprašanje Mihe Kordiša iz Levice, kdaj lahko v koaliciji pričakujejo delovni osnutek zakona o davku na premoženje, je Boštjančič odgovoril: "Ob predpostavki, da evidence so, verjamem, da se bomo na ministrstvu tega lotili takoj. Recimo, da nekje v letu 2023."

Poudaril je, da verjame, da lahko zapravimo toliko kot imamo. "Zadolžujemo se lahko le za tiste stvari, od katerih bomo jutri nekaj imeli. Pri katerih bo donos večji od obresti, ki jih za to plačujemo. Tu bo ministrstvo za finance resno opravilo svojo nalogo," je dejal v odgovoru na Kordiševo vprašanje in poudaril, da je Slovenija med najbolj enakimi državami. Kordiš ga je sicer opozoril, da gre za dohodkovno, medtem ko je premoženjska neenakost po nekaterih študijah večja.

"Potrebno je pogledati celotno vprašanje energetske draginje," je Boštjančič dejal o visokih cenah elektrike, zemeljskega plina in drugih energentov. V preteklih dneh je bodoči premier Robert Golob večkrat omenil porazdelitev bremen draginje med proizvajalci, trgovci, državo in prebivalci. Boštjančič je pojasnil, da bi posegli v "izredne" dobičke proizvajalcev, kar sta Madžarska in Italija že storili. Na vprašanje Suzane Lep Šimenko, ali podpira predlog SDS za nižji DDV na elektriko in plin, pa je dejal, da je tudi to ena od možnosti. 

Boštjančič vlogo finančnega ministrstva primerja s kontrolingom v podjetju. Kot pravi, bo imenoval delovno skupino, ki bo nadzornik izvajanja projektov drugih ministrstev in njihovih učinkov. Moti ga namreč zelo pavšalno in spreminjajoče se ocenjevanje učinkov posameznih zakonskih rešitev in javnih investicij. "Upam si reči, da se v zasebnem sektorju kaj takega ne more zgoditi."

Na koncu je dejal, da bodo uvedli jasne kazalnike uspešnosti (KPI). "Na koncu koncev verjamem, da se da vse meriti, če ne drugače, z zadovoljstvom državljanov. Seveda ne podjetniško, kjer se vse gleda v prihodkih in stroških. Javni sistem je celovit, kar pa ne pomeni, da se ne da meriti." Ob tem pa poudaril, si ne dela utvar, da ne bodo puščice v ministrstvo letele tudi iz koalicije.

Kot pravi Boštjančič, je cilj davčne politike enostavnost, transparentnost in povečanje izplena - pa ne le z novimi davki, temveč predvsem z bolj učinkovitim pobiranjem davkov. "Verjamem v enostaven, pravičen davčni sistem. Z besedo pravičen sem imel sicer malo težave, saj to vsak po svoje razume. Vsak zase misli, da preveč plačuje, sosed pa premalo," je dejal.

Poudarja, da je bilo v preteklosti narejenih kar nekaj poenostavitev davčnega sistema. Kot možno nadaljnjo poenostavitev vidi pavšalno obdavčitev bonitet za službena vozila, razmislil bi tudi o pavšalni obdavčitvi v nekaterih panogah, denimo delu gostinstva, panogi osebnih storitev. "Avstrija je tu kar pred nami." Zanimiva se mu zdi tudi ideja v koalicijski pogodbi omenjenega predloga ustanovitve organa varuha pravic davčnih zavezancev, ki bi bedel nad postopki finančne uprave (Fursa) in varoval pravice davčnih zavezancev.

Boštjančič ima tudi nekaj idej, kje bi lahko - po strokovni razpravi - izboljšali obstoječe davke ali uvedli nove. Sistem normiranih espejev je označil kot anomalijo, po njegovem ne dosega več svojega namena. Pri obdavčitvi električnih vozil (predvsem službenih) so bile po njegovem mnenju pretekle vlade preveč radodarne, prav tako pri olajšavah pri davkih na dohodke pravnih oseb, pregledal bi tudi, kateri izdelki in storitve imajo znižano stopnjo DDV. Vsi davki, pri katerih še vidi možnosti za povečevanje stopenj oziroma spremembe, ki bi vodile v večji izplen: 

Boštjančič meni, da je bančni trg relativno dobro razvit, priložnosti vidi na področju digitalizacije - pa ne le retail bančništva, temveč tudi v odnosu med bankami in podjetji - ter širitvi programov SID Banke, ki je po njegovem mnenju relativno slabo izkoriščena. Sam vidi priložnost v krepitvi financiranja malih in srednjih podjetij, tudi iz virov Evropske investicijske banke (EIB).

Kapitalski trg pa je po mnenju Boštjančiča slabo razvit. Sam vidi priložnost, da bi del depozitov Slovencev, ki zdaj ležijo na banki, aktivirali za financiranje malih in srednjih podjetij. 

Boštjančič je pohvalil del ciljno usmerjenih, hitrih in točnih ukrepov odhajajoče vlade v času koronakrize, pograjal pa helikoptrsko razmetavanje denarja, predvsem "vsote, ki so bile razdeljene kot pomoč, a so se nato vgradile v sistem in povečujejo problem strukturnega primanjkljaja".

Dejal je, da je ob mnogih makroekonomskih tveganjih, ki jih dodatno povečuje vojna v Ukrajini, njegova prioriteta strukturni primanjkljaj in da se bo upiral neracionalnemu trošenju. "Pri tem problemu mislim zelo resno delati," je dejal in nadaljeval: "Dodatna poraba ali omejevanje? Oboje. Ampak dodatna poraba izključno na ukrepih z merljivimi učinki, ki na dolgi rok ne bodo negativno vplivali na javne finance. In ja, na določenih področjih tudi omejevanje." Kasneje je na vprašanje, kje bi varčeval, dejal, da so po njegovem rezerve povsod. "Začeti je treba pri sebi. Ja, verjamem, da so tudi na ministrstvu za finance rezerve."

Kot pravi, so javni uslužbenci možgan države, prizadeval si bo, da bodo plačani po učinku. S kandidatko za ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik se dobro poznata, imata po njegovih besedah podobne poglede, tako da je Boštjančič prepričan, da bosta dobro sodelovala. Na vprašanje Suzane Lep Šimenko, SDS, ali res verjame, da je plačilo po učinku mogoče, glede na to, da so v javnem sektorju sami "odličnjaki" (letne oene uslužbencev so namreč zelo visoke), je dejal, da verjame, da si predvsem prizadevni javni uslužbenci tega želijo. Dodal je, da na primer avtomatskega napredovanja v zasebnem sektorju ni.

Fiskalno pravilo podpira, se mu pa zdi, da ne more biti enako za vse države EU, ki so v zelo različni javnofinančni situaciji.

Odboru Državnega zbora za finance se predstavlja kandidat za finančnega ministra Klemen Boštjančič. Univerzitetni diplomirani ekonomist je tudi lastnik in direktor družbe Brio svetovalni center in zadnja leta predsednik upravnega odbora (torej nadzornik) turistične družbe Sava. V preteklosti je opravljal številne vodstvene in nadzorne funkcije v različnih podjetjih, med drugim je bil glavni izvršni direktor Adrie Airways in nadzornik Vegrada tik pred propadom.

"Prva stvar, o kateri se bomo pogovarjali, bo, ali potrebujemo rebalans letošnjega proračuna ali ne," je tik pred sejo novinarjem dejal Boštjančič. Dodal je, da bosta državna sekretarja stara znanca Saša Jazbec, sicer sekretarka v času ministrovanja Dušana Mramorja in Andreja Bertonclja ter žena nekdanjega šefa SDH Marka Jazbeca, in Tilen Božič, ki je bil sekretar v času ministrovanja Mateje Vraničar Erman. Jazbec bo zadolžena za proračun, Božič za področje davkov in carin. Drugih še ni izbral.