Nemčija drsi v recesijo, kar je slaba novica tudi za nas

PROFIMEDIA

Nemški BDP je v drugem četrtletju stagniral, kar krepi strahove, da gre največje evrsko gospodarstvo v recesijo. Naročila nemški industriji se zmanjšujejo, prodaja na drobno se je junija zaradi inflacije skrčila najbolj po letu 1994. Če pride do prekinitve dobav ruskega plina, se lahko ponovi leto 2009, svarijo nemški bankirji. Analitiki GZS tudi pri nas že zaznavajo upočasnjevanje rasti izvoza ter večjo previdnost potrošnikov pri nakupih nenujnih dobrin.

Po tem ko je nemško gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju še beležilo 0,8-odstotno rast, je bila ta v drugem četrtletju ničelna. Tehnično je gospodarstvo v recesiji, ko se BDP krči dve zaporedni četrtletji – nemško torej še ni, a analitiki vse glasneje opozarjajo, da trendi kažejo, da se bo to zgodilo.

“Če bi Rusija prekinila dobave plina, bi Nemčija padla v globoko recesijo,” napoveduje nemška bančna skupina Commerzbank. Ta največjemu evrskemu gospodarstvu v najbolj črnem scenariju napoveduje 2,7-odstotni upad BDP in recesijo, kakršno so doživeli v letu 2009.

Dražja energija in strah pred pomanjkanjem plina

Industrijska naročila v največjem evrskem gospodarstvu so se junija skrčila za 0,4 odstotka, kar je sicer po poročanju Reutersa manj od pričakovanj analitikov, a gre za peti zaporedni mesec, ko se ta kazalnik zmanjšuje. Razlog so po poročanju Blomberga inflacija in ozka grla v dobavnih verigah. Nemško gospodarstvo bremeni tudi energetska kriza, saj je tako industrija kot tudi proizvodnja elektrike možno vezana na zemeljski plin. To, da se dobave plina prek Severnega toka 1 po vzdrževalnih delih v začetku julija niso vrnile na predhodni nivo, prav tako pa se nadaljuje saga s plinskimi turbinami, pomeni večje tveganje, da bodo cene plina in elektrike dlje časa visoke, kar poganja inflacijo. To povečuje tudi tveganje, da pozimi zmanjka plina, kar pomeni, da bi morala industrija zmanjševati proizvodnjo. Nemške oblasti sicer te dni uvajajo varčevalne ukrepe, da bi čim več plina ostalo za negotovo zimo.

Profimedia

Nemci izpad ruskega plina nadomeščajo predvsem z viri s severa in severozahoda. Plin namreč dobivajo še iz Norveške ter LNG terminalov na Nizozemskem in v Belgiji, od koder skupno dobijo približno tri teravatne ure dnevno, že do konca leta naj bi aktivirali še več plavajočih LNG terminalov v Nemčiji. A za zdaj scenariji agencije Bnetza kažejo, da bi lahko februarja plina zmanjkalo.

Manjša potrošnja in nadaljnje podražitve hrane

Zaradi inflacije se zmanjšuje tudi poraba potrošnikov. Prodaja na drobno v Nemčiji se je junija zmanjšala za 8,8 odstotka, kar je največji mesečni upad od leta 1994, ko je nemški statisični urad Destatis začel zbirati podatke. Spodbuden podatek je, da se inflacija očitno umirja: junija je bila 7,6-odstotna, medtem ko je bila maja 7,9-odstotna. Nemški inštitut IFO ocenjuje, da je dosegla vrh, a pričakovanja se ne gibljejo enako v vseh panogah. Medtem ko podjetja iz panoge gradbeništva in večine industrije ne načrtujejo več dvigov cen, prav tako se umirjajo pričakovanja v storitvenem sektorju, rasti cen v živilski industriji “ni videti konca”, je ugotovitve IFO povzel Deutsche welle. Proizvajalci napovedujejo nadaljnje dvige cen hrane.

Ko Nemčija kihne, se Slovenija prehladi

Da vse le ni tako črno, je prejšnji konec tedna v intervjuju za FAZ povedal šef Deutsche bank Christian Sewing, ki je opozoril, da ima Nemčija po letih visokih trgovinskih presežkih veliko finančnega potenciala za pomoč gospodarstvu, ki se bo to zimo spopadlo z zelo visokimi cenami energentov in zmanjšanjem proizvodnje v primeru težav z dobavami plina.

Nobenega dvoma pa ni, da bi težave nemške industrije hitro čutile okoliške države, ki so močno vezane na največje evrsko gospodarstvo. Med njimi je tudi Slovenija. Nemčija je naš največji izvozni trg. V prvih štirih mesecih leta je Slovenija po podatkih Sursa izvozila za 15,3 milijarde evrov blaga in storitev, največ v Nemčijo (2,5 milijarde evrov), Švico (2,3 milijarde evrov), Italijo (1,8 milijarde evrov), na Hrvaško (1,4 milijarde evrov) in Avstrijo (milijarda evrov). Težave nemškega gospodarstva bi torej v prvi vrsti pomenile težave za naše izvoznike.

Trading economics

Primerjava krivulj gibanja rasti četrtletnih sprememb BDP za Slovenijo (črna črtkana črta) in Nemčijo (svetlo modra črta) kaže, da se je v recesiji po letu 2008 naše gospodarstvo bolj skrčilo in počasneje okrevalo.

V začetku leta so bili sicer podatki za Slovenijo spodbudni. BDP je v prvem četrtletju beležil izjemno, 9,6-odstotno rast. A v maju je naše gospodarstvo – tako kot celotno evrsko – po obdobju hitre rasti začelo kazati znake upočasnjevanja, v julijskem Ekonomskem ogledalu ugotavlja Urad za makroekonomske analize RS (Umar). Težave se nakazujejo tako v izvoznem sektorju kot tudi domači potrošnji, ki sta gonilo rasti našega BDP. Podatki o gibanju BDP v drugem četrtletju bodo objavljeni 16. avgusta.

“Negotovost v mednarodnem okolju (vojna v Ukrajini, naraščajoča inflacija, motnje v dobavnih verigah) je v zadnjih mesecih opazno vplivala tudi na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se izvozna naročila junija nadalje znižala, izvozna pričakovanja pa med meseci opazneje nihajo,” ugotavlja Umar. Tudi analitika GZS, ki jo vodi Bojan Ivanc, napoveduje, da je realna medletna rast izvoza v Sloveniji izdelanega blaga še pozitivna, vendar se bo v prihodnjih mesecih zniževala, poleg tega se število prostih delovnih mest zmanjšuje, ugotavljajo.

Poleg izvoza se zaradi inflacije hladi domača potrošnja, ki je zadnje leto pomembno vplivala na rast BDP. “Junijski podatki o prodaji na drobno kažejo, da so potrošniki tokrat že zmanjšali nakupe nenujnih dobrin, ki niso hrana ali gorivo, kar kaže, da padajoči realni dohodki vplivajo na nakupe potrošnikov,” ugotavlja analitika GZS.

Profimedia

“Negotovost v mednarodnem okolju (vojna v Ukrajini, naraščajoča inflacija, motnje v dobavnih verigah) je v zadnjih mesecih opazno vplivala tudi na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih v Sloveniji, saj so se izvozna naročila junija nadalje znižala, izvozna pričakovanja pa med meseci opazneje nihajo,” ugotavlja analitika GZS, ki jo vodi Bojan Ivanc.

Za zdaj napovedi rasti, ampak …

Tudi slovenska podjetja bodo letos po pričakovanju trgovcev resneje občutila učinke energetske krize. Mnogim se namreč iztekajo obdobja, za katera so še imeli zakupljeno elektriko in zemeljski plin po nižjih cenah (te so se začele zviševati pred letom dni), ob naraščajočih borznih cenah (tako plin kot elektrika sta 10-krat dražja kot lani spomladi) pa jim bo to prineslo velik porast stroškov. Če bo pozimi prišlo do zmanjšanja dobav plina, bodo vsaj nekatera podjetja morala zmanjševati proizvodnjo.

V pomladanski napovedi je Umar sicer Sloveniji za letos napovedal 4,2-odstotno rast BDP, prihodnje leto 3-odstotno, leta 2024 pa 2,8-odstotno. Pri Analitiki GZS so v pomladanski napovedi za letos napovedali 3,7-odstotno realno rast BDP in 3,2-odstotno za prihodnje leto. V Banki Slovenije nam za letos napovedujejo celo 5,8-odstotno rast, za prihodnji dve leti pa umiritev na 2,4 oziroma 2,5 odstotka. A v primeru, da se vojna v Ukrajini ne bi končala do konca leta bi se – vključujoč še učinke sankcij na ruske energente – BDP letos še zvišal za približno 4,3 odstotka, prihodnje leto pa bi se skrčil za 0,4 odstotka.

Močna rast, nizka brezposelnost, a tudi signali ohlajanja

Tudi gospodarstvo ZDA se je v drugem četrtletju letos skrčilo, in sicer na letno prilagojeni ravni za 0,9 odstotka. Gre za drugo zaporedno skrčenje ameriškega BDP, kar tehnično pomeni recesijo, a Bela hiša poudarja, da potrošnja in izvoz – to sta ključni komponenti BDP – še naprej rasteta, prav tako stopnja zaposlenosti v ZDA ostaja zelo visoka.

Evrsko gospodarstvo se je v prvem četrtletju okrepilo za pol odstotka, v drugem za 0,7 odstotka. A v juniju se je na primer prvič po 14 mesecih povečalo število brezposelnih v evrskem območju. Čeprav stopnja brezposelnosti ostaja na zelo ugodnih 6,6 odstotka, se je število tokrat povečalo za 25 tisoč (na skupno 11 milijonov brezposelnih). Dodatno naj bi tako na povpraševanje gospodinjstev kot podjetij vplivalo zaostrovanje denarne politike. ECB naj bi prihodnji mesec znova dvignila ključno obrestno mero.

Britanska centralna banka Bank of England pa je v četrtek sporočila, da zvišuje ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke, na 1,75 odstotka. Gre za najvišje zvišanje od leta 1995, do katerega prihaja ob napovedi, da bo inflacija v Združenem kraljestvu presegla 13 odstotkov, gospodarstvo pa bo pristalo v recesiji.