V zadnjih nekaj letih zanimanje za brezalkoholno pivo hitro narašča. Več zanimanja opažajo tako v pivovarnah kot tudi v trgovinah. A vseeno brezalkoholno pivo ni brez negativnih učinkov, predvsem ko govorimo o mladoletnih in zavajanju potrošnikov pri oglaševanju brezalkoholnih pijač, ki so velikokrat oblikovno podobna alkoholnim.
Od leta 2007 je vsak prvi petek v avgustu praznik piva. V zadnjih letih velik vzpon doživljajo piva brez alkohola. Ameriško združenje pivovarjev je temu segmentu pred epidemijo koronavirusa napovedalo 500-odstotno rast povpraševanja, veliko več pa se vlaga tudi v oglaševanje brezalkoholnega piva – tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Nenazadnje se vsaka tekma najelitnejšega klubskega tekmovanja začne z oglasom za pijačo iz hmelja, ki ne vsebuje alkohola.
Slovenija je močno povezana s pivovarstvom. Smo četrti največji pridelovalci hmelja v Evropi, ob tem pa pa tudi zelo radi posegamo po pivu. Prebivalci Slovenije v povprečju od vseh alkoholnih pijač največ popijemo ravno piva. Vsak Slovenec, star najmanj 15 let, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zvrne 92 litrov piva. Podatek je pridobljen po registrirani porabi alkohola (v pivu) na prebivalca in se izračunava iz podatkov o industrijski proizvodnji, uvozu, izvozu in zalogah alkoholnih pijač.
V zadnjih letih pa vzpon doživlja brezalkoholno pivo, ki sicer ni nujno povsem brez alkohola. Zakonodaja namreč dovoljuje, da za poimenovanje brezalkoholne pijače, ta vseeno vsebuje do 0,5 odstotka alkohola.
“Trend ni samo muha enodnevnica”
V največji pivovarni pri nas, Pivovarni Laško Union, v zadnjih nekaj letih beležijo dvomestno rast prodaje brezalkoholnega piva. Ta zdaj v njihovem prodajnem spektru predstavlja skoraj desetino celotnega trga piva.
“Trendi na vseh trgih po svetu kažejo, da odrasli ljubitelji piva pijejo vse bolj zmerno, da prisegajo na bolj zdrav življenjski slog in da iščejo alternative z manj ali nič alkohola, vendar s še vedno vrhunskim okusom piva njihove najljubše blagovne znamke,” pojasnjujejo v Pivovarni Laško Union, ki je v lasti nizozemskega Heinekena. V Sloveniji tako od leta 2019 proizvajajo brezalkoholno pivo Heineken, leto kasneje so razvili Laško 0.0, kmalu pa bodo predstavili še podobno različico od Uniona.
Rast povpraševanja po brezalkoholnem napitku, sestavljenem iz vode, ječmena, hmelja in kvasovk, opažajo tudi trgovci. V Pivoljubu, ki je specializiran za prodajo piva, pravijo, da je zanimanja več in se še veča.
“Trend ni samo muha enodnevnica. Gre za zavedanje o možnih posledicah zlorabe alkohola. Po drugi strani pa je veliko tudi takih, ki bi radi spili pivo, pa jim alkohol ni blizu oz. želijo mirno večer ob brezalkoholnem pivu in normalno vrnitev s svojim vozilom nazaj domov,” razlaga vodja trgovina Marko Širec.
Z novo tehnologijo se izboljšuje tudi okus
Z večjim zanimanjem se povečuje tudi raznolikost med ponudniki. Širec ima zdaj v svoji ponudbi pet brezalkoholnih piv. “Craft brezalkoholna piva tudi niso več tako “vodena” oz. nekatera so celo vrhunskega okusa. Razlika sicer ostaja med istim stilom piva, ki vsebuje alkohol, in tistim, ki ne vsebuje alkohola, vendar se ta meja z novo tehnologijo varjenja tudi vse bolj niža oz. se okus izboljšuje,” meni Širec.
Tudi v Mercatorju, največjem trgovcu pri nas, zaznavajo rast prodaje brezalkoholnega piva. V svojih trgovinah ima tako več kot 40 vrst brezalkoholnega piva, odvisno od poslovalnice. Prodajni delež brezalkoholnega piva predstavlja tri odstotke celotne prodaje piva. To je nekoliko manj od slovenskega povprečja, ki presega presega štiri odstotke celotne prodaje piva.
Predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Andrej Sluga med brezalkoholnimi narodi piva poudarja Španijo, kjer je delež prodaje okrog 13 odstotkov. “Razlogi za to so predvsem v vse ostrejši protialkoholni politiki in povečani skrbi ljudi za svoje zdravje,” meni Sluga. Brezalkoholna piva so zaradi zahtevnejših tehnoloških postopkov in naprav za proizvodnjo pretežno v domeni večjih in globalnih pivovarjev.
V Gas baru v Ljubljani, kjer gostom ponujajo 70 različnih steklenic in točenih piv, so v zadnjih letih zaradi povečanega povpraševanja svojo ponudbo z enega brezalkoholnega piva povečali na štiri.
“Prodamo ga več kot včasih. Razvoj je napredoval, prav tako pa je širša ponudba in boljša kvaliteta,” o vzrokih za večje zanimanje odgovarjajo v Gas baru. Največ je zanimanja za češki Bernard, ki je nepasteriziran in zato ne izgubi toliko okusa. Gostje, ki posežejo po brezalkoholnem pivu, so povsem različni. Od takšnih, ki ne pijejo alkohola, do takšnih, ki ne želijo piti, ker vozijo, pa tudi starejši. “Kdor naroči brezalkoholno pivo, običajno spije enega ali dva,” razlagajo in ocenjujejo, da se je okus med alkoholnimi in brezalkoholnimi pivi izboljšal, vendar se vseeno okuša razlika. “Če pivu nekaj odvzameš, mu odvzameš tudi del okusa. Ne moreš odvzeti le etilnega alkohola. Ampak odvzameš tudi kakšne druge snovi in tako odvzameš kompozicijo,” menijo.
NIJZ opozarja na nevarnosti spodbujanja pitja piva med mladimi
Seveda pa vzpon brezalkoholnega piva ni povezan le z izogibanjem alkoholu, ampak se trend povpraševanje zvišuje tudi zaradi nižje energijske vrednosti, saj alkohol pomembno prispeva k dvigu vnosa kalorij.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sicer glede brezalkoholnih piv opozarja, da tudi brezalkoholna piva niso zares brez alkohola, negativen učinek pa predstavlja tudi dejstvo, da z njim lahko spodbujamo pitje piva pri mladih, saj je okus podoben kot pri alkoholnem pivu. Prav tako težavo predstavlja pri abstinentih, pri katerih se lahko znova poveča želja po pitju alkoholnih pijač. Prav tako so brezalkoholne pijače po videzu in oblikovno zelo podobne alkoholnim.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje