Menu Item
Stanovanja v Sloveniji so draga, najemnine pa visoke. Najslabše so razmere v Ljubljani, kjer se za nekaj sto evrov na mesec oddajajo tudi kleti, občasno tudi stanovanja brez lastnega stranišča ali kopalnice. Naša zakonodaja je pri zaščiti najemnikov precej ohlapna, zato so zlorabe pogoste. Nebrzdani porast Airbnbja in Bookinga pa najemnike pogosto prisili, da morajo poiskati novo stanovanje – na trgu, na katerem torej vladajo vse slabše razmere. Politične stranke smo zato vprašali, kako bi uredile najemniški trg.
Cene nepremičnin so se v zadnjih letih v Sloveniji močno zvišale, slabe so tudi razmere na najemniškem trgu, zlasti v Ljubljani. Dobrih in kakovostnih najemnih stanovanj je zelo malo, zanje pa morajo najemniki praviloma odšteti za slovenske razmere visoko najemnino.
S prihodom ponudnikov, ki ponujajo kratkoročne najeme (Airbnb in Booking), so se razmere na najemniškem trgu še poslabšale. Najemodajalci se pogosteje odločijo, da svojo nepremičnino raje kot domačinom oddajo turistom, saj lahko s tem na mesec zaslužijo bistveno več.
Veliko premajhen je tudi fond državnih in občinskih stanovanj, s katerimi bi lahko zagotavljali cenovno dostopne in dolgoročne najemnine. V naši okolici imajo najbolj razvito stanovanjsko politiko v mestu Dunaj, kjer letno zgradijo okoli 12 tisoč novih stanovanj, vsako leto pa za to namenijo od 600 do 700 milijonov evrov. Od 900 tisoč stanovanj, v katerih imajo ljudje prijavljeno stalno prebivališče, jih je v avstrijski prestolnici skoraj polovica socialna ter so v lasti mesta, države ali zadrug.
Kdo v tujini je lahko za zgled?
Politične stranke v odgovorih na naše vprašanje, po kateri državi oziroma mestu v tujini bi se zgledovali, ko bi snovali stanovanjsko politiko, najpogosteje navajajo Avstrijo oziroma mesto Dunaj. Med pogostejšimi primeri dobrih praks v tujini navajajo tudi Nemčijo (Berlin, Frankfurt), Švico, Belgijo in Švedsko. Pri tem izstopa le SDS, v kateri so za N1 zapisali, da dobrih zgledov iz tujine (na primer Dunaja) žal ni mogoče prenesti v Slovenijo. “Eden od razlogov je ta, da Ljubljana nima dunajskega župana in avstrijske tradicije. Tudi sicer ni mogoče parcialno prenašati rešitev, kajti to bi delovalo le, da prenesemo v naš sistem tudi vse ostale rešitve, na katerih model temelji,” so zapisali. V NSi nam jasnega odgovora na to vprašanje niso dali.
Iskalci stanovanj se pri iskanju nepremičnine pogosto spoprijemajo tudi z neobičajnimi in diskriminatornimi zahtevami najemodajalcev. Takšna oglasa smo lahko pred kratkim zasledili tudi v Facebookovi skupini Stanovanjce, stanovanjce, kje si. V enem od njiju je lastnik nepremičnino oddajal “samo Slovencem”, v drugem primeru pa “vegetarijancu, osebi, ki se ukvarja z jogo, azijsko orientirani duši”.
V članku “Ali nas po volitvah čaka nepremičninski davek?” pa smo politične stranke vprašali, ali podpirajo nepremičninski davek. Članek si lahko preberete TUKAJ.
Kako bi uredili najemniški trg v Sloveniji?
Politične stranke smo vprašali tudi, kako bi uredile najemniški trg v Sloveniji. Med najpogostejšimi odgovori je gradnja večjega števila neprofitnih stanovanj, pa tudi davčne olajšave, s katerimi bi v NSi zasebna podjetja spodbudili h gradnji najemnih kadrovskih stanovanj za zaposlene. V stranki Levica napovedujejo, da bodo določili najvišje najemnine, najnižje bivanjske standarde, okrepili nadzor in oblikovali organ za varovanje pravic najemnikov in najemnic. “Pogodbe o najemu in oddaji stanovanj se bodo lahko sklepale samo še za nedoločen čas,” so dodali.
V SD pa se zavzemajo, da država omogoči občinam, da omejijo rast najemnin stanovanj, ki se oddajo na trgu. Več strank je opozorilo tudi na regulacijo platform, ki ponujajo kratkoročne najeme (Airbnb in Booking). V Gibanju Svoboda bi se pri tem zgledovali po Amsterdamu, Parizu ali Barceloni. V Vesni bi bolj zaščitili najemodajalca in najemnika.
Celotne odgovore strank na vprašanje, kako bi uredili najemniški trg v Sloveniji, si lahko preberete v nadaljevanju.
SAB
Potrebujemo več neprofitnih stanovanj, ki jih mora zagotoviti država, in omejiti višino tržnih najemnin po vzoru Avstrije in Nemčije.
Gibanje Svoboda
Najemniški trg zaznamuje več značilnosti: od pravne neurejenosti do tega, da država niti ne ve, koliko stanovanj se ponuja na najemnem trgu. V Gibanju Svoboda nameravamo spremeniti področno zakonodajo tako, da bomo zagotovili več pravne varnosti najemnikov in najemodajalcev. Zagovarjamo tudi boljši nadzor ter regulacijo kratkotrajnih najemov (npr. nadzor in omejevanje platforme Airbnb po vzoru Amsterdama, Pariza ali Barcelone) in pripravo zakonske podlage, ki bo lokalnim skupnostim omogočila tak nadzor.
SDS
Z več ponudbe na trgu stanovanj, ki bi omilila pritisk na cene, z nižjimi davki na oddajanje nepremičnin, kar bo spodbudilo pripravljenost najemodajalcev, da oddajo stanovanje, s poenostavitvijo birokratskih postopkov in z večjo zaščito najemodajalcev.
Levica
Vzpostavili bomo mehanizme za kakovostno, varno in dostopno najemanje stanovanj. Določili bomo najvišje najemnine, najvišjo rast najemnin in najnižje bivanjske standarde, okrepili nadzor in oblikovali organ za varovanje pravic najemnikov in najemnic. Ustanovili bomo posebno javno službo, ki bo zadolžena za vodenje evidenc vseh najemnih pogodb in bo nudila javni vpogled v te evidence. S tem bomo omejevali oddajanje stanovanj na črno in izogibanje davkom na oddajanje nepremičnin. Subvencijo najemnine za tržno stanovanje bomo opredelili kot eno od pravic iz javnih sredstev. Uveljavljati jo bo mogoče takoj, ko bo najemna pogodba evidentirana v centralni evidenci najemnih pogodb. Pogodbe o najemu in oddaji stanovanj se bodo lahko sklepale samo še za nedoločen čas. Tako bomo omejili možnost izsiljevanja najemnikov in najemnic z višjimi najemninami ob izteku pogodb za določen čas, ki se sedaj praviloma sklepajo največ za eno leto. Regulirali in omejevali bomo tudi kratkoročni najem turistom. Stanovanja so domovi in ne špekulativna investicija, zato si bomo prizadevali za zaostritev pogojev turističnega oddajanja v predelih, kjer primanjkuje stanovanj, in zvišanje stopnje obdavčitve tovrstnih dejavnosti.
LMŠ
Predvsem bi ga okrepili s povečanjem fonda javnih najemnih stanovanj (javno-zasebna partnerstva, vzpostavitev javne najemne službe za aktivacijo zdaj praznih stanovanj, ustanovitev stanovanjskih zadrug po vzoru tujih uspešnih oblik, regulacija kratkoročnih najemov v večstanovanjskih stavbah prek platform Airbnb in Booking). Tako bodo tudi najemnine nižje.
Vesna
Potrebnih je več ukrepov. 1. Zaščita najemodajalca in najemnika. Lastniki stanovanj se ne odločajo za oddajo svojih nepremičnin tudi zaradi bojazni, da so premalo zaščiteni. Najemnik je v tem razmerju v vlogi šibkejšega, zato je potrebna tudi njegova zaščita. Zato je treba uvesti mehanizem garanta, ki bo ščitil obe strani. 2. Oprostitev davka na dolgoročno oddajo nepremičnin ob hkratni uvedbi nepremičninskega davka ter ohranitvi davčne stopnje za kratkoročno oddajo stanovanj. Dodatna stanovanja z neprofitno najemnino bi zagotavljali prek Stanovanjskega sklada ter z ustanovitvijo stanovanjskih zadrug na lokalni ravni.
NSi
Za pomoč družinam, ki živijo v najemnem stanovanju, predlagamo, da se iz osnove za določitev višine za plačilo vrtca izvzame obrok kredita, ki so ga starši najeli za nakup nepremičnine, v kateri dejansko živijo, ali za plačilo najemnine. Uspelo nam je s predlogom za znižanje davčne obremenitve najemnin (z dosedanjih 27,5 % na 15 %). Čakajo nas še zahtevni koraki pri krepitvi pravne varnosti najemodajalcev. V Novi Sloveniji bi s paketom davčnih olajšav spodbudili podjetja h gradnji najemnih kadrovskih stanovanj za zaposlene. Taka rešitev prinaša prednosti za podjetje (ugled delodajalca in lažje privabljanje kadrov, zmanjšanje potnih stroškov) in rešuje stanovanjski problem zaposlenih.
SD
Povečati želimo ponudbo javnih najemnih stanovanj, da z dostopnim najemom vzpostavimo neprofiten najem stanovanja kot alternativo lastništvu po zgledu Dunaja. Uvedli bomo vzpostavitev zakonske možnosti, da po zgledu nekaterih drugih zahodnih držav država omogoči občinam, da omejijo rast najemnin stanovanj, ki se oddajo na trgu. S tem bi znižali oderuške najemnine in preprečili špekulativne gradnje.
Piratska stranka
Z davki na prazna stanovanja bi odpravili sedaj zelo razširjeno prakso oddajanja nepremičnin na črno in špekulativnega lastništva praznih stanovanj z namenom kasnejše prodaje zaradi rasti cen nepremičnin. Z davki na prazna stanovanja bi se v javno blagajno steklo več denarja, ki bi ga namenili gradnji stanovanj, ki bi ji država nato ponujala na trgu ali oddajala v najem po neprofitnih cenah oz. najemninah.
Povežimo Slovenijo
Verjamemo, če bo ponudbe dovolj, se bodo tudi razmere na najemniškem trgu stabilizirale.
Naša dežela
S petimi ukrepi. Za nas je stanovanjska politika celostna. Predlagamo: a) zagotovitev sistemskega vira za gradnjo stanovanj, b) razbremenitev najemniških stanovanj z univerzitetnimi kampusi. To bo sprostilo najemni trg v mestih, c) spodbujanje razvojne stanovanjske politike v lokalnih skupnostih (zazidalne parcele po ugodni ceni, znižanje ali oprostitev komunalnega prispevka), č) uvedba sorazmerne “stanovanjske olajšave” na dohodnino za mlade, ki niso lastniki večjega premoženja (do 20.000 evrov), s čimer se dvigne njihova kreditna sposobnost ali d) poroštvo države pri stanovanjskih kreditih za tiste, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom, vendar sami niso dovolj kreditno sposobni.
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.