Menu Item
Da Nasin vesoljski teleskop Hubble še ni za odpis, dokazuje njegov najnovejši, rekordni dosežek. Raziskovalcem je s pomočjo teleskopa uspelo zaznati najbolj oddaljeno zvezdo do zdaj, ki je svetlobo izsevala, ko je bilo vesolje staro le okoli sedem odstotkov današnje starosti; nadeli so ji tudi ime. To jim je uspelo s pomočjo posebnega naravnega povečevalnega stekla.
Raziskovalci so z Nasinim teleskopom Hubble, ki je v vesolje poletel že leta 1990, prvič doslej opazovali zelo mlado zvezdo, ki je obstajala v prvi milijardi let po rojstvu vesolja oziroma po velikem poku. Poimenovali so jo Earendel, kar v stari angleščini pomeni jutranja zvezda, so sporočili iz Nase.
To je najbolj oddaljena posamezna zvezda, ki so jo lahko doslej opazovali. Takšna opazovanja nam dajejo direkten vpogled v nastanek prvih zvezd, nam je pojasnila slovenska astrofizičarka dr. Maruša Bradač, ki je pomagala pri obdelavi podatkov in pisanju članka, danes objavljenem v reviji Nature, ki popisuje dosežek.
“Preučevanje Earendela bo okno v obdobje vesolja, ki ga ne poznamo, vendar je vodilo do vsega, kar poznamo. To je podobno, kot da bi brali res zanimivo knjigo, vendar smo začeli z drugim poglavjem, sedaj pa bomo imeli priložnost videti, kako se je vse skupaj začelo,” je dejal astronom in vodilni avtor članka dr. Brian Welch z Univerze Johns Hopkins v Baltimoru.
Raziskovalci so do odkritja prišli na podlagi podatkov, zbranih med Hubblovim programom RELICS, ki ga vodil soavtor članka dr. Dan Coe s Space Telescope Science Institute v Baltimoru. Slovenska raziskovalka Bradač pa v RELICS vodi raziskave jat galaksij s Hubblom.
Velik skok od prejšnjega rekorda
Dosežek pomeni velik preskok od prejšnjega Hubblovega rekorda iz leta 2018, ko je teleskop zaznal zvezdo, staro približno štiri milijarde let ali 30 odstotkov njegove sedanje starosti.
Novoodkrita zvezda Earendel je tako daleč, da je njena svetloba potrebovala 12,9 milijarde let, da je dosegla Zemljo. Vidimo jo takšno, kot je bila v času, ko je bilo vesolje staro le okoli 900 milijonov let oziroma sedem odstotkov svoje sedanje starosti.
Najmanjši objekti, ki so jih doslej videli na tako veliki razdalji, so kopice zvezd, vgrajene v zgodnje galaksije. Tokrat pa so prvič opazovali samostojno zvezdo v zgodnjem vesolju.
Zvezdo so videli zaradi naravnega povečevalnega stekla
Kot je pojasnil dr. Welch, so galaksije na tako velikih razdaljah običajno videti kot majhni madeži, v katerih se svetloba milijonov zvezd zlije. Za opazovanje tako oddaljene samostojne zvezde je bilo zato poleg zapletenih instrumentov teleskopa Hubble ključno naravno povečevalno steklo.
Raziskovalna skupina ocenjuje, da ima Earendel vsaj 50-krat večjo maso od našega Sonca in je milijonkrat svetlejša, s čimer se lahko kosa z najbolj masivnimi znanimi zvezdami. Toda tudi tako bleščečo zvezdo z zelo veliko maso bi bilo nemogoče videti na tako veliki razdalji brez pomoči naravnega povečevalnega stekla, ki ga ustvarja ogromna jata galaksij, ki je med Zemljo in zvezdo Earendel.
Masa jate galaksij ukrivlja strukturo prostora, s tem pa ustvarja močno naravno povečevalno steklo, ki popači in močno okrepi svetlobo oddaljenih objektov, ki so za njo. Gre za učinek, ki ga astronomi imenujejo gravitacijsko lečenje.
Povečava zvezde Earendel je bila po zaslugi tega naravnega povečevalnega stekla več kot 1.000-kratna. “To se zgodi izjemno redko, in prav zato so ta opazovanja toliko bolj zanimiva,” pojasnjuje dr. Bradač.
Okno v zgodnje vesolje, ki ga ne poznamo
Astronomi pričakujejo, da bo Earendel ostala močno povečana še vrsto let, zato jo bo lahko opazoval tudi Nasin vesoljski teleskop James Webb, ki so ga v vesolje izstrelili konec decembra. Raziskovalci se nadejajo, da bo Webb zaradi svoje visoke občutljivosti na infrardečo svetlobo ponudil veliko novih informacij o Earendel – o njeni svetlosti, temperaturi in sestavi.
Njena sestava bo za astronome zelo zanimiva, saj je nastala, preden se je vesolje napolnilo s težkimi elementi. Če bodo nadaljnje študije pokazale, da je Earendel sestavljena le iz prvotnega vodika in helija, bo to prvi dokaz najzgodnejše populacije zvezd oziroma zvezd populacije III, ki naj bi bile prve zvezde, rojene po velikem poku.
Čeprav so možnosti, da je Earendel ena od zvezd prve generacije v vesolju, majhne, se astronomi veselijo vpogleda skozi okno v zgodnje vesolje, ki ga bo odprla.
“Z Webbom bomo morda videli zvezde, ki so še bolj oddaljene od Earendel, kar bi bilo izjemno razburljivo,” je dejal Welch. “Šli bomo tako daleč nazaj, kot bomo le lahko. Zelo rad bi videl, da bi Webb presegel rekord zvezde Earendel v oddaljenosti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!