Najzmogljivejši časovni stroj in Slovenka v njem

Poglobljeno 21. Nov. 202106:00 > 24. Nov. 2021 10:03
Delite:

Naslednji mesec bodo po večletnih zamudah v vesolje končno izstrelili najmogočnejši in največji teleskop doslej, vreden deset milijard dolarjev – vesoljski teleskop James Webb, ki ga Nasa gradi že 20 let. Teleskop, ki osupne ne le s svojo neverjetno zmogljivostjo, temveč tudi videzom, bo gledal daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Znanstveniki pričakujejo, da bo korenito spremenil naše razumevanje vesolja in človeštvu pomagal izvedeti, od kod prihajamo in kje v vesolju je še mogoče živeti. Njegovo prelomnost nam pomaga razumeti slovenska astrofizičarka Maruša Bradač, ki je močno vpeta v njegov razvoj.

Teleskopi so od nekdaj predstavljali okno človeštva v zgodovino vesolja. Prvi je s teleskopom nebo raziskoval italijanski fizik in astronom Galileo Galilei leta 1609. Čeprav je bil majhen, dolg 1,27 metra, slike pa nejasne, je Galileo z njim lahko razločil kraterje na Luni in pas razpršene svetlobe na nebu, ki jo danes poznamo kot našo galaksijo – Rimsko cesto.

Astronomi so skozi stoletja razvijali vedno večje teleskope, s katerimi so lahko pokukali v vedno bolj oddaljene predele prostora in tudi časa. Najbolj ostro oko v zgodnje vesolje je bil od leta 1990 vesoljski teleskop Hubble, ki še danes kroži okoli Zemlje in omogoča izjemna znanstvena odkritja.

Teleskop Hubble
Foto : Nasa

V svoji 30-letni zgodovini je vesoljski teleskop Hubble poskrbel za številne preboje, ki so si prislužili tudi Nobelove nagrade. Med drugim je pomagal določiti starost vesolja (13,8 milijarde let) ter pomagal ugotoviti, da se vesolje pospešeno širi. Z njegovo pomočjo so ugotovili, da je v središču skoraj vsake večje galaksije črna luknja, pomagal je izdelati tridimenzionalni zemljevid temne snovi in odkril dve Plutonovi luni, Niks in Hidra.

A niti Hubble ni bil dovolj zmogljiv, da bi natančno pogledal v nastanek prvih galaksij, neposredno po velikem poku.

Revolucionarno okno v vesolje

Znanstveniki in inženirji z vsega sveta so si zato zadnjih 25 let prizadevali zgraditi revolucionarno okno v zgodnje vesolje – vesoljski teleskop James Webb, ki bo največji, najmogočnejši in najkompleksnejši vesoljski teleskop do zdaj.

Teleskop James Webb - sestavni deli
Foto : NASA/N1

Teleskop James Webb ima satovju podobno zrcalo velikosti 6,5 metra, sončni ščit v velikosti teniškega igrišča ter štiri ločene kamere in senzorske sisteme za zbiranje podatkov. Webbovo primarno zrcalo prestreza rdečo in infrardečo svetlobo, ki potuje skozi vesolje, in jo odbija na manjše sekundarno zrcalo. Sekundarno zrcalo nato svetlobo usmeri v znanstvene instrumente, ki zajemajo posnetke svetlobe v različnih valovnih dolžinah.

Teleskop Hubble VS James Webb
Foto : NASA/N1

Premer glavnega zrcala teleskopa James Webb je 6,5 metrov. Večje kot je zrcalo teleskopa, boljši je njegov vid. Večje zrcalo namreč zbere več svetlobe, zato je slika ostrejša, teleskop pa lahko vidi dlje v vesolje.

Ker rakete niso dovolj velike, da bi nanje spravili tako velik teleskop, so Webbbovo zrcalo zgradili iz 18 manjših delov. Ti bodo ob izstrelitvi zloženi kot origami, v vesolju pa se bodo razprli v enotno zrcalo. Prek površine zrcal je nanesena tanka zlata plast, ki v nasprotju z običajnimi snovmi dobro odbija infrardečo svetlobo. Načrtovanje, izdelava in upravljanje zrcala, ki se razpira, je eden glavnih tehnoloških dosežkov Webba.

Decembra bodo to tehnološko čudo po večletnih zamudah končno izstrelili v vesolje, kjer bo krožilo okoli Sonca in pomagalo odstirati največje skrivnosti vesolja.

Izstrelitev teleskopa nestrpno pričakuje tudi priznana slovenska astrofizičarka dr. Maruša Bradač, ki je sodelovala pri razvoju Jamesa Webba. Doživljanje pred izstrelitvijo primerja s pričakovanjem otroka: “Po eni strani se tega dogodka neskončno veseliš, po drugi strani pa te je zelo strah.”

Teleskop kot ultimativni časovni stroj

Teleskop, ki bo mnogo močnejši od svojega predhodnika Hubbla, bo ključni observatorij naslednjega desetletja. Omogočil bo vpogled v začetke vesolja, več kot 13,5 milijarde let nazaj, ko so temo zgodnjega vesolja osvetlile prve zvezde in galaksije, narejene iz vodika in temne snovi.

Znanstveniki zato vesoljski teleskop James Webb opisujejo tudi kot ultimativni časovni stroj, saj globlje, ko zreš v vesolje, dlje v preteklost vidiš. Če je Hubble v novorojenem vesolju lahko videl galaksije, stare kot malčki, bo James Webb lahko videl dojenčke. Svetloba od Sonca do Zemlje na primer potuje osem minut, zato Sonce vedno vidimo takšno, kot je bilo pred osmimi minutami. In podobno je z drugimi telesi v vesolju.

“To je ena glavnih vlog Jamesa Webba – da ugotovimo, kako je videti vesolje v samem začetku, ko je bilo staro le en odstotek današnje starosti. Takrat so začele nastajati prve galaksije, ki jih želimo preučiti bolj natančno,” je povedala dr. Maruša Bradač, priznana slovenska astrofizičarka, ki sodeluje pri razvoju teleskopa.

Razumevanje razvoja galaksij in zvezd v preteklosti je namreč ključno za naše razumevanje vesolja, kakršno je danes. Z njihovim raziskovanjem bi znanstveniki po besedah astrofizičarke radi odgovorili na osnovno vprašanje, ki si ga kot človeštvo od nekdaj zastavljamo: Od kod prihajamo?

“S tem, ko bomo odgovorili, kakšno je bilo vesolje v preteklosti, bomo lahko odgovorili tudi na to, kako se bo razvijalo v prihodnosti. V vsakdanjem življenju nam to ne pomeni veliko, a gre za osnovna raziskovalna vprašanja, in prav na podlagi tega se človeštvo lahko razvija naprej.”

Astrofizičarka Maruša Bradač
Foto : Žiga Živulović jr./Bobo

Maruša Bradač bo pri projektu sodelovala iz Slovenije, kamor se vrača po 22 letih v tujini, od tega jih je 17 preživela v ZDA. S 1. januarjem 2022 namreč zaključuje delo profesorice na kalifornijski univerzi v Davisu. Vrača se na mesto, kjer se je njena študijska in raziskovalna pot začela – na Fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer bo sčasoma ustanovila svojo raziskovalno skupino.

Teleskop James Webb bo vesolje opazoval z drugačnimi “očmi”

Razlog, da bo teleskop James Webb videl dlje od predhodnika, je, da bo vesolje opazoval z drugačnimi “očmi”. Medtem ko je njegov predhodnik vesolje opazoval pretežno v ultravijolični in optični svetlobi, bo James Webb vesolje opazoval v daljših valovnih dolžinah – v infrardečem spektru, kar mu bo omogočilo zaznavanje zelo oddaljenih, šibkih svetlobnih signalov.

To je povezano s pospešenim širjenjem vesolja, zaradi katerega se predmeti v vesolju od nas oddaljujejo tem hitreje, kolikor dlje gledamo. Podobno se dogaja tudi s svetlobo. Zaradi širjenja vesolja se valovna dolžina svetlobe, ki je sicer oddajana kot vidna ali ultravijolična, premakne v daljše, rdeče valovne dolžine, kar astronomi imenujejo kozmološki rdeči premik.

Rdeči premik
Foto : NASA

Zaradi pospešenega širjenja vesolja se svetloba vse bolj premika v daljše, rdeče valovne dolžine, kar imenujemo rdeči premik. Bolj kot je objekt oddaljen, bolj se svetloba raztegne, ko nas doseže.

Za preučevanje najzgodnejšega nastajanja zvezd in galaksij v vesolju morajo zato znanstveniki opazovati infrardečo svetlobo ter uporabljati teleskop in instrumente, optimizirane za to svetlobo.

Infrardeča (IR) svetloba je pomembna tudi za druga opazovanja, na primer eksoplanetov (za opazovanje njihovih protoplanetarnih diskov in sestave atmosfere) in preostalih galaksij. V nasprotju s krajšimi valovnimi dolžinami vidne svetlobe lahko namreč prodre skozi oblake plina in prahu, v katerih nastajajo prve zvezde in planeti, in razkrije, kaj se skriva za njimi.

Stebri stvarjenja
Foto : NASA/ESA/Hubble

Slika Stebri stvarjenja je eden najbolj ikoničnih posnetkov,  ki jih je naredil vesoljski teleskop Hubble. Na levi strani je pogled v vidni svetlobi, na desni pa v infrardeči svetlobi. Pri pogledu v infrardeči svetlobi je zvezd precej več, saj lahko infrardeča svetloba prodre skozi oblake plina in prahu.

Teleskop James Webb bo poletel daleč stran od Zemlje

Tudi Hubble je vesolje lahko opazoval v infrardeči svetlobi, vendar v krajših valovnih dolžinah kot teleskop James Webb, zato ni mogel videti tako daleč v zgodovino vesolja. Da bi James Webb vesolje lahko opazoval v daljših valovnih dolžinah infrardečega dela svetlobe, bo moral odpotovati zelo globoko v vesolje.

V primerjavi s Hubblom, ki je v bližnji orbiti okoli Zemlje, na razdalji 570 kilometrov od Zemlje, bo James Webb “parkiran” skoraj milijon kilometrov in pol stran od Zemlje, kjer bo na tako imenovani drugi Lagrangeevi točki ali L2 orbitiral okoli Sonca.

Na tej točki bo teleskop lahko ohranjal varno razdaljo od močne svetlobe Sonca, Zemlje in Lune, zato bo lahko ostal hladen, kar je ključno za zaznavanje svetlobe šibkih in zelo oddaljenih objektov.

Sončni ščit teleskopa James Webb
Foto : NASA/Chris Gunn

Za zaščito teleskopa pred zunanjimi viri svetlobe in toplote, kot so Sonce, Zemlja in Luna, ima Webb petplasten sončni ščit v velikosti teniškega igrišča. Ta deluje kot senčnik, ki zagotavlja senco, in tako občutljiva zrcala in instrumente ščiti pred segrevanjem.

Teleskop James Webb
Foto : NASA, ESA, CSA, Joyce Kang/N1

Sončni ščit deli teleskop na hladno stran (obrnjeno stran od Sonca) s temperaturo okoli -233 stopinj Celzija in vročo stran (obrnjeno proti Soncu) s temperaturo okoli 85 stopinj Celzija.

A tudi po izstrelitvi Jamesa Webba Hubble še ne bo šel v pokoj. Nasprotno. Znanstveniki upajo, da se bosta teleskopa še dolgo prekrivala, saj za najboljše raziskave potrebuješ podatke obeh teleskopov, je pojasnila Maruša Bradač.

Slovenska astrofizičarka v projektu sodeluje že desetletje

Maruša Bradač pri projektu teleskopa James Webb sodeluje že desetletje. Od leta 2016 je tudi članica raziskovane skupine, ki je razvila enega od štirih najpomembnejših znanstvenih instrumentov na teleskopu NIRISS.

Gre za posebno kamero – spektrograf za bližnjo infrardečo svetlobo – ki bo slikala nebo in zajemala spektre svetlob zelo šibkih objektov, kot so galaksije in zvezde. S pomočjo spektrov svetlobe bodo znanstveniki prvič lahko preučili, iz kakšnih elementov so prve galaksije in zvezde sestavljene, in odkrili še nepoznane galaksije v zgodnjem vesolju.

Njihovi raziskovalni cilji so jasni, hkrati pa si obetajo tudi presenečenja, saj so možnosti za nova odkritja s tako zmogljivo opremo praktično neskončne. “Upam, da nas bo kaj presenetilo, da odkrijemo kaj nepričakovanega. Prepričana sem, da bomo odkrili kaj novega, saj podatki kažejo, da so naši obstoječi modeli nastajanja galaksij v zgodnjem vesolju nepopolni.”

Instrument Niriss
Foto : NASA/Chris Gunn

Česa raziskovalci še ne razumejo?

Opazovali bodo galaksije v zelo mladem vesolju, kmalu po velikem poku, ko je bilo vesolje popolnoma zamegljeno. Razlog za temo je bila prisotnost nevtralnega vodika, ki je absorbiral ultravijolično svetlobo prvih zvezd in jih tako naredil nevidne za naše teleskope.

Znanstveniki vedo, da se je vesolje razjasnilo približno milijardo let po velikem poku, ne vedo pa, kdaj točno se je proces odstiranja megle, ki ga znanstveniki imenujejo reionizacija, začel in zaključil ter kako je potekal.

“To je pomembno vedeti, ker so se v obdobju pred reionizacijo galaksije razvijale drugače kot po tem. Razumevanje tega procesa bi zato prineslo tudi pomembne odgovore, kako smo nastali, kako je nastala naša galaksija in kako so se galaksije in vesolje razvijali vse do danes,” nam je pojasnila Maruša Bradač.

Središče naše galaksije
Foto : NASA JPL-Caltech/Susan Stolovy

Velik del pestrega dogajanja v središču naše galaksije je zaradi oblakov prahu in plina skrit našemu pogledu. Na zgornjem posnetku so infrardeče kamere vesoljskega teleskopa Spitzer prodrle skozi večino prahu in razkrile zvezde. Teleskop James Webb pa bo razkril še več. Videl bo tudi šibkejše zvezde in ponudil bolj ostro sliko podrobnosti v središču galaksije.

Kvazar
Foto : NASA/ESA/ Olmsted

Kvazar je zelo svetla, oddaljena in aktivna supermasivna črna luknja. Njegov blišč osvetli okolico in s tem pomaga razumeti čas, ko so nastajale prve zvezde in galaksije. Znanstveniki bodo s pomočjo teleskopa James Webb preučili šest najbolj oddaljenih in svetlih kvazarjev v vesolju.

S teleskopom bi lahko dobili dokaze o prvi generaciji zvezd

Izstrelitve teleskopa pa se veseli tudi priznana astrofizičarka z novogoriške univerze dr. Andreja Gomboc, ki sicer s projektom neposredno ni povezana, bodo pa podatki, ki jih bo zbiral teleskop, koristni tudi za njene raziskave. Astrofizičarka Gomboc med drugim, tako kot Maruša Bradač, preučuje oddaljene galaksije, a na drugačen način. Galaksije opazuje posredno, prek opazovanja posebnih pojavov v njih – izbruhov sevanja gama.

Izbruh sevanja gama oziroma optični zasij, ki mu sledi, deluje kot nekakšna lučka, ki razsvetli zelo oddaljeno in zato slabo vidno galaksijo. Znanstveniki lahko s pomočjo te svetlobe preučujejo lastnosti galaksije, je pojasnila Gomboc.

Andreja Gomboc
Foto : Luka Cjuha

Ker izbruhi nastanejo ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali ob kolapsu sredice masivne zvezde ob koncu njene življenjske poti, bo teleskop pomagal odkriti eksplozije prvih zvezd v vesolju.

“To je zanimivo, ker trenutno še nimamo opazovalnih podatkov o prvi generaciji zvezd v vesolju. Te so bile verjetno drugačne kot kasnejše generacije, saj so bile sestavljene samo iz vodika in helija. Razumevanje njihovih lastnosti, razvoja in konca je pomembno za razumevanje razvoja zgodnjega vesolja, pa tudi razumevanje teles v današnjem vesolju – na primer črnih lukenj, ki so jih pustile za sabo.”

Iskanje življenja v vesolju

Webb bo preučeval ne le zgodnje vesolje in galaksije, temveč bo pomemben za vrsto drugih raziskav. Eno ključnih področij, na katerem si znanstveniki z novim teleskopom obetajo mnogo prebojev, so raziskave eksoplanetov – planetov zunaj našega Osončja, ki so podobni Zemlji.

Teleskop James Webb bo med drugim analiziral kemično sestavo atmosfer in iskal namige o življenju na njih.

Eksoplaneti okoli zvezde TRAPPIST-1
Foto : NASA/JPL-Caltech

Eden od zanimivih planetarnih sistemov, ki ga bo preučeval teleskop James Webb, je od Zemlje oddaljen približno 40 svetlobnih let. Gre za sedem planetov Zemljine velikosti, ki krožijo okoli majhne, hladne zvezde, imenovane TRAPPIST-1, ki so jo znanstveniki poimenovali po pivu. Odkrili so jih februarja 2017 s pomočjo teleskopa Spitzer.

Trije od njih se gibljejo v območju, kjer bi morale biti temperature dovolj nizke, da bi lahko imeli vodo v tekoči obliki, kar pomeni, da bi lahko bili primerni za življenje. Znanstveniki se zato veselijo bolj podrobnih raziskav teh planetov, ki jih bo omogočil James Webb.

Kontroverzno poimenovanje teleskopa

Izstrelitev teleskopa, ki so ga gradili kar 20 let, raziskovalci že težko pričakujejo. A navdušenje, ki bi moralo spremljati tako težko pričakovan dogodek, je v zadnjem času zasenčila polemika okoli poimenovanja teleskopa, ki je med znanstveniki vir slabe volje in razočaranja.

Teleskop je svoje trenutno ime – Vesoljski teleskop James Webb – dobil leta 2002, ko je bil v začetni fazi razvoja. Pred tem se je imenoval Vesoljski teleskop naslednje generacije. Nekdanji vodja Nase Sean O’Keefe ga je leta 2002 poimenoval po Jamesu Webbu, ki je med letoma 1961 in 1968, ko si je Nasa prizadevala poslati astronavte na Luno, vodil agencijo.

Vodja Nase James Webb in predsednik ZDA
Foto : NASA

Predsednik John F. Kennedy v spremstvu prvega moža ameriške vesoljske agencije Nasa Jamesa T. Webba na ogledu centra za izstrelitev na Floridi (kasneje poznano kot Kennedyjev vesoljski center).

Poimenovanje po Jamesu Webbu že na začetku ni bilo najbolj posrečeno, saj gre za ime politika, uradnika in ne za priznanega znanstvenika ali znanstvenico, po katerih običajno poimenujejo teleskope. Poleg tega v odločitev o imenu niso vključili znanstvene skupnosti, kot je to v navadi, temveč je šlo za odločitev od zgoraj navzdol.

Dodaten razlog, zaradi katerega mnogi menijo, da je poimenovanje po Jamesu Webbu slaba odločitev, pa so obtožbe o domnevni vpletenosti Jamesa Webba v diskriminacijo gejev in lezbijk, biseksualcev in transseksualcev v času njegovega dela pri Nasi. V času Webbovega vodstva agencije naj bi namreč preganjali in odpuščali člane LGBT skupnosti.

Dr. Maruša Bradač: spremeniti ime teleskopa, a tako, da ne zrušimo sistema

Te obtožbe sicer niso nove, širše pozornosti so bile deležne že pred približno šestimi leti. Pozivi po spremembi imena pa so s približevanjem datuma izstrelitve postali vse glasnejši.

Maja so štirje ugledni astronomi sprožili tudi peticijo za spremembo imena teleskopa, ki jo je podpisalo več kot 1.250 ljudi. “Ime tako pomembne misije, ki bo desetletja živela v ljudski in znanstveni zavesti, bi moralo odražati naše najvišje vrednote,” so prvopodpisniki peticije zapisali v članku v Scientific American, v katerem podrobneje spregovorijo tudi o dokazih za obtožbe.

Slovenska astrofizičarka Maruša Bradač se strinja, da bi Nasa ime morala spremeniti. Poudarja pa, da bi se spremembe imena moralo zgoditi že prej ali pa po tem, ko bo teleskop James Webb že v vesolju.

V tem trenutku, ko je teleskop tik pred izstrelitvijo, je to namreč lahko zelo problematično, svari astrofizičarka. “Mnogi instrumenti, programi, arhivi podatkov v projektu imajo namreč v svojem imenu besedi James Webb. Kako jih spremeniti, da se ne poruši celoten sistem? Ni tako enostavno spremeniti imena, se pa absolutno strinjam, da je to treba storiti.”

Nasa po netransparentni preiskavi zavrnila spremembo imena

Nasa je kljub pozivom javnosti konec septembra sporočila, da imena teleskopa ne bo spremenila, saj da v preiskavi dokazov o Webbovi vpletenosti v diskriminacijo lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev niso našli. S tem so še okrepili nezadovoljstvo in razočaranje med širšo znanstveno skupnostjo, ki Nasi očita netransparentnost preiskave.

“Škoda je, da Nasa ni ponudila bolj transparentnega odgovora. Teleskop je zaradi zamud in visokih stroškov že tako na slabem glasu, sedaj pa ga bremeni še polemika glede poimenovanja. To se bo vleklo še naprej in ni dobro,” meni Andreja Gomboc.

Po mnenju Maruše Bradač bi pri Nasi k reševanju tega problema morali pristopiti bolj aktivno in odgovorno. “Povedati bi morali, da bodo bodisi spremenili ime, a da tega še ne morejo storiti sedaj. Ustanoviti bi morali odbor, ki bi preučil možnosti za spremembo imena, in v proces vključiti astronome, ki se strinjamo, da tako poimenovanje ni dobro. Vedno pa sta na žalost v ozadju politika in financiranje.”

Raziskovalci, ki vse življenje razvijajo teleskop, ali tisti, ki ga nujno potrebujejo za svoje raziskave, ga zaradi tega ne bodo bojkotirali, saj je preveč pomemben. “Morda pa bodo raje uporabljali le njegovo kratico JWST, ki si jo bodo razlagali drugače, na primer Just Wonderful Space Telescope”, razmišlja Gomboc.

Vesoljski teleskop James Webb
Foto : NASA/Desiree Stover

Popravnega izpita ne bo

Projekt James Webb zamuja precej let, saj so izstrelitev teleskopa prestavili že petkrat. Eden od razlogov za to je tudi velika oddaljenost teleskopa od Zemlje, zaradi katere ga, ko bo enkrat v vesolju, ne bo mogoče več popraviti ali nadgraditi. Že pred izstrelitvijo je zato treba poskrbeti, da vse brezhibno deluje, saj popravnega izpita ne bo.

Ker James Webb ni bil zasnovan za kakršnokoli nadgradnjo, je tudi njegova življenjska doba precej krajša od Hubbla, ki, čeprav je bil načrtovan za 10-letno misijo, po več kot 31 letih še vedno deluje. “James Webb naj bi živel vsaj pet in pol let znanstvenih opazovanj, a pričakovanja so, da bo živel še veliko dlje,” je dejala Maruša Bradač.

Znanstveniki pričakujejo, da se bosta s Hubblom še dolgo prekrivala, saj za najboljše raziskave potrebuješ podatke obeh teleskopov, je poudarila Maruša Bradač.

Astrofizičarka Maruša Bradač
Foto : Žiga Živulović jr./Bobo

Maruša Bradač doživljanje pred izstrelitvijo teleskopa James Webb primerja s pričakovanjem otroka: “Po eni strani se tega dogodka neskončno veseliš, po drugi strani pa te je zelo strah.”

Prevoz teleskopa James Webb zahteven in tvegan

18. decembra*** naj bi teleskop vendarle začel svojo pot v vesolje. Izstrelili ga bodo iz Francoske Gvajane v Južni Ameriki na raketi Ariane 5, do koder so morali teleskop prepeljati iz Nasinega centra v Kaliforniji.

Prevoz teleskopa je pomenil ne le velik tehnični zalogaj, temveč tudi veliko varnostno tveganje. Teleskop je potoval zložen v zaščitnem tovornem zabojniku, ki ga je po kopnem vseskozi spremljal dolg konvoj vozil, čas izplutja čezoceanske ladje, s katero je prečkal ocean, pa je bila strogo varovana skrivnost.

Teleskop James Webb
Foto : NASA/Chris Gunn

“Zelo smo bili veseli, ko je končno prišel v Francosko Gvajano. Pri tovoru, ki je vreden deset milijard in ki ni nadomestljiv, je namreč obstajala realna možnost, da bi ga ugrabili pirati in zanj zahtevali odkupnino. Zabičali so nam, da na družbena omrežja ne smemo dajati podatkov o prevozu teleskopa, da pirati ne bi odkrili, kje je,” je povedala Maruša Bradač.

Po 16 dneh potovanja je teleskop 12. oktobra varno prispel v Port de Pariacabo v Francoski Gvajani. “Sedaj ni videti več nobenih zadržkov, razen vremena, da izstrelitev ne bi bila 18. decembra” je dejala Maruša Bradač.

Štirinajst dni agonije

Pot od izstrelitve do točke v vesolju, na kateri bo Webb “parkiran”, bo zelo zahtevna in dolga. “Imeli bomo kar 14 dni terorja. V tem času se bodo počasi razpirali posamezni deli observatorija in na vsakem koraku gre lahko kaj narobe,” je povedala Maruša Bradač.

Preden bo Webb dosegel svoj cilj 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, bo namreč opravil vrsto zahtevnih namestitev, vključno z razgrnitvijo petplastnega sončnega ščita v velikosti teniškega igrišča. Ta bo namreč moral biti ob izstrelitvi v vesolje zložen kot origami, da bi ga lahko spravili na raketo. Po skupno 29 dneh od izstrelitve pa bo nato teleskop dosegel točko L2.

Teleskop bodo nato še šest mesecev pripravljali na delovanje. V tem času bo Webb delal le posnetke že poznanih objektov v vesolju, na podlagi katerih bodo teleskop umerjali, fokusirali in priklopili vse potrebne instrumente.

Po pol leta pa se bo teleskop lahko zazrl v bolj zanimive objekte daleč v zgodovini našega vesolja. In le še vprašanje časa bo, kdaj se bo zgodilo prvo prebojno odkritje, ki bo naše razumevanje vesolja morda obrnilo na glavo.

 

*** Dan po objavi članka, 22. novembra,  je Nasa sporočila, da je izstrelitev Jamesa Webba ponovno prestavljena, in sicer do vsaj 22. decembra. Razlog za ponoven zamik datuma izstrelitve je bil incident, do katerega je prišlo med pripravami na izstrelitev.

Kot so zapisali v Nasi, se je med pripravami v Francoski Gvajani nenadno in nenačrtovano sprostil vpenjalni trak, s katerim so Jamesa Webba pritrdili na raketo Ariane 5, kar je povzročilo vibracije po celotni napravi. Nasa mora sedaj preveriti, da ob tem ni prišlo do poškodb, zato bodo potrebna dodatna testiranja.