V Cannesu v Franciji se drevi začenja letošnji 77. mednarodni filmski festival. Potekal bo vse do 25. maja, uradno pa ga bo odprla komedija Le Deuxieme Acte (Drugo dejanje) francoskega režiserja Quentina Dupieuxa. Nad festivalom medtem kot Damoklejev meč visita grožnja stavke festivalskih delavcev in za zdaj še tajni seznam desetih spolnih predatorjev.
Danes se v Cannesu začenja 77. mednarodni filmski festival, ki pa je v znamenju mnogih pretresov. Največ prahu je dvignila napoved britanskega Guardiana, ki je pred dnevi objavil, da naj bi na festivalu razkrili tajni seznam desetih režiserjev in igralcev, ki so vpleteni v primere spolnih zlorab.
Na seznamu naj bi se znašla tudi zvezdniška imena, organizatorji festivala pa so ustanovili ekipo za krizno upravljanje, ki naj bi odgovorila na obtožbe.
Imena deseterice naj bi bila prav tako anonimno poslana Nacionalnemu filmskemu centru v Parizu in drugim vodilnim podjetjem za financiranje filmov v Franciji. Medtem mediji poročajo tudi o možnosti, da bodo filme, ki bi bili povezani z imeni predatorjev, izločili s programa.
Poleg tajnega seznama “ekskluzivnih imen” festivalu grozi tudi napoved stavke skupine zaposlenih. Ti naj bi za čas festivala pozvali k stavki zaradi plač in pogojev, kar same izvedbe festivala ne ogroža, bi pa lahko stavka povzročila določene odmike v poteku festivala.
Velika vrnitev režiserja Botra
V Cannesu bodo med drugim prikazali epopejo Megalopolis Francisa Forda Coppole, režiserja Botra, ter sago Kevina Costnerja Horizon: An American Saga. 69-letni Costner in 85-letni Coppola sta v svoja filma, ki sta bila že dlje časa predmet ugibanj, vložila veliko časa in lastnega denarja.
Na otvoritveni slovesnosti bo 74-letna Meryl Streep prejela častno zlato palmo. Streep je ena najbolj cenjenih igralk v zgodovini Hollywooda z rekordnimi 21 nominacijami za oskarja in tremi zlatimi kipci. V Cannesu je bila doslej le enkrat, leta 1989, ko je prejela nagrado za najboljšo igralko za vlogo v filmu Krik v temi.
Kdo bo letos dobil zlato palmo, bo odločila žirija pod predsedovanjem režiserke lanskoletne kinematografske uspešnice Barbie Greta Gerwig. V tekmovalnem programu je 22 filmov. Zmagovalec bo znan na sklepni festivalski slovesnosti 25. maja.
Ena kamera na vsakih 84 prebivalcev
Na letošnji 77. ediciji filmskega festivala bodo dva meseca pred olimpijskimi igrami v Parizu preizkusili 17 eksperimentalnih kamer. Te so opremljene s tehnologijo umetne inteligence in zmorejo prepoznati sumljive dogodke ali vedenja in pomagajo pri odkrivanju zapuščenih paketov, orožja in oseb, ki potrebujejo pomoč. Mestne oblasti v Cannesu po besedah tamkajšnjega župana Davida Lisnarda prosijo za dovoljenje za uporabo omenjenih kamer že vse od leta 2019, izdali pa so jim ga šele letos po spremembi zakonodaje o nadzoru, ki so jo sprejeli pred letošnjimi olimpijskimi igrami.
Mesto ob Azurni obali ima že sedaj najgostejšo mrežo videozaščite v Franciji s 884 kamerami, kar predstavlja eno kamero na vsakih 84 prebivalcev. Na javnih mestih in stavbah po mestu imajo razporejenih tudi 462 gumbov za klic v sili. Festival vsako leto obišče približno 40.000 obiskovalcev in nekaj največjih svetovnih filmskih zvezd.
Tajna nevarna pot v Iranu obsojenega režiserja
Priznani 52-letni iranski režiser Mohammad Rasulof, ki so ga v Teheranu obsodili na večletno zaporno kazen in bičanje, je na skrivaj zapustil domovino, da bi se udeležil festivala v Cannesu, kjer bodo premierno predvajali njegov novi film The Seed of the Sacred Fig (Seme svete fige).
Kot je zapisal na družbenem omrežju Instagram, je hvaležen prijateljem, znancem in vsem, ki so mu “prijazno, nesebično in včasih tudi z izpostavljanjem svojih življenj” pomagali, da je “na težki in dolgi poti prišel na varno”.
Iranski režiser, ki so mu pred dobrim letom v Iranu prepovedali potovanje v tujino, se po pisanju francoske tiskovne agencije AFP bori proti teokratskim voditeljem islamske republike in zase trdi, da se pridružuje milijonom Irancev po vsem svetu v izgnanstvu, ki pripadajo t. i. kulturnemu Iranu in so zunaj “geografskega Irana”, ki “trpijo pod težo verske tiranije”. “Iranci v izgnanstvu nestrpno čakajo, da vas in vaš sistem zatiranja ‘pokopljejo v globine zgodovine’,” je zapisal.
Režiserjevi francoski distributerji so bili o njegovi udeležbi v Cannesu previdnejši. Zapisali so, da “trenutno biva na nerazkriti lokaciji v Evropi, zaradi česar obstaja možnost, da se bo udeležil svetovne premiere svojega najnovejšega filma”. “Veseli smo in oddahnili smo si, da je Mohammad po nevarnem potovanju varno prispel v Evropo. Upamo, da se bo lahko udeležil premiere v Cannesu,” je v izjavi dodal Jean-Christophe Simon, izvršni direktor podjetij Films Boutique in Parallel45.
Po pisanju AFP ni povsem jasno, kako je Rasoulof zapustil Iran. Leta 2017 so mu namreč zasegli potni list. Zato je, kot je dejal, moral izbrati med zaporom in odhodom iz Irana. “S težkim srcem sem izbral izgnanstvo,” je poudaril in dodal, da je odšel na skrivaj.
Rasoulof velja za enega od mednarodno najbolj priznanih iranskih režiserjev in kritika iraškega režima. Na Berlinalu je leta 2020 prejel zlatega medveda za film Zla ni (There is No Evil) o smrtni kazni v Iranu. Kljub temu da so mu v domovini prepovedali snemanje filmov, je nadaljeval svoje filmsko ustvarjanje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!