Na predvečer kulturnega praznika so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani podelili najvišje državne nagrade za umetniške dosežke. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada in slavnostni govornik na današnji proslavi Jožef Muhovič je v nagovoru izpostavil konstruktiven odziv umetnosti v vsakršni krizi.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Cankarjevem domu že tradicionalno podelili letošnje Prešernove nagrade, ki jih je upravni odbor Prešernovega sklada izbral z različnih področij slovenske ustvarjalnosti. Kot je v nagovoru izpostavil predsednik upravnega odbora Jožef Muhovič, se umetnost na različne preizkušnje in krize vselej odzove z energijo konstruktivnosti.
Umetniki so, kot je dejal, od nekdaj delovali na meji, kjer se srečujeta znano in neznano, rutinsko in vizionarsko. Odpravljajo se v neznano ter neznano pomikajo bliže k artikuliranemu, širijo obzorja, presnavljajo izkustvo in utirajo pot iz nepomembnega v pomembno.
Umetnost je po Muhovičevem mnenju prehodni ritual v neko drugo stanje stvari, drugo stanje percepcije, eksistence oblik in koeksistence med svetom in ljudmi. Tega stanja pa ni mogoče sprogramirati ali ustvariti po želji oziroma nareku. “Včasih ga sploh ni mogoče ustvariti, ampak zgolj pripravljati ugodne pogoje za njegov nastop”, je dejal slavnostni govornik.
V upravnem odboru Prešernovega sklada so si bili že na začetku mandata enotni, da mora biti Prešernov dan praznik, ki počasti opuse in dela slovenske kulture, je pojasnil Muhovič, ko je predstavil letošnje dobitnike nagrad.
Žiga Živulović jr./BOBO
Letošnji dobitniki najvišjih umetniških državnih nagrad
Klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar je prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Kot so zapisali v obrazložitvi strokovne komisije, je Gantar eden ključnih intelektualcev svoje generacije ter se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom.
“Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, med tiste, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine,” so še zapisali v odlomku obrazložitve.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme tudi muzikolog in dirigent Mirko Cuderman, ki je “s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij”.
Kot je še zapisano v odlomku obrazložitve strokovne komisije, umetniško delovanje Cudermana zaznamujejo premišljen poustvarjalni pristop, estetsko izčiščena interpretacija, skrbna izvedba, muzikalna občutljivost, muzikološka kritična presoja virov, izjemno poglobljeno poznavanje repertoarja in gigantska energija. “S tem je Cuderman slovensko zborovsko poustvarjanje, z njim pa slovensko glasbo in kulturo nasploh dvignil na primerljivo mednarodno raven in jo nedvomno neizbrisno zaznamoval,” so še zapisali.
“Prešernova nagrada se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice,” so ob razglasitvi nagrajencev zapisali na ministrstvu za kulturo.
Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 so prejeli pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja ZakonjšekKrt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Pred nagrado Prešernovega sklada še nagrada v Clermont Ferrandu
Režiserka Špela Čadež je tik pred nocojšnjo podelitvijo nagrade Prešernovega sklada prejela še nagrado mednarodne žirije na pravkar zaključenem 43. mednarodnem festivalu kratkega filma v francoskem Clermont Ferrandu. To je deseta mednarodna nagrada za Steakhouse, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC).
Ob nagradi na letošnjem festivalu je povedala: “Zelo sem vesela posebne omembe z največjega svetovnega festivala kratkega filma. S Tino sva imeli priložnost festival obiskati v živo in videti na tisoče ljudi, ki polnijo dvorane od jutra do večera – toliko pozornosti kratki film redko dobi.”
Tina Smrekar iz produkcije Finta je ob tem dodala, da se je v tekmovalni program festivala letos prijavilo več kot 8000 filmov, zato je po njenih besedah kakršnokoli priznanje v tej družbi nekaj zelo posebnega.
Žiga Živulović jr./BOBO
Up sreče v prsih hrani
Letošnja državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku se izrisuje z naslovom “Up sreče v prsih hrani”, Prešernovim verzom iz Krsta pri Savici, ki je osrednja točka kulturnega programa prireditve. Skozi filmsko, plesno in igralsko interpretacijo se ustvarjalci sprašujejo o času preizkušnje, ki v vseh obdobjih zavezuje človeka k razumevanju predvsem njega samega, njegove borbe in rasti, so na ministrstvu za kulturo zapisali v napovedi proslave. V osrednja lika Črtomirja in Bogomilo sta se vživela mlada igralca Mak Tepšić in LeaCok.
Priredba in režija je delo Katje Pegan, predstava pa je nastajala v času lanskoletnega zaprtja zaradi epidemije koronavirusa in je produkcija Gledališča Koper. Televizijski prenos je režiral Goran Stojisavljević, Zdravljico pa sta tokrat interpretirala igralski par Patrizia Jurinčič Finžgar in Vladimir Jurc.
Poleg večine letošnjih ter nekaterih lanskih nagrajencev so se proslave med drugim udeležili še predsednik državnega zbora Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!