Glavna nagrada Krimifesta Avgustu Demšarju, nagrajen pa tudi naš novinar Kamilo Lorenci

Sinoči se je s podelitvijo nagrad sklenil Krimifest, prvi literarni festival, ki je pod eno streho združil kriminalke ter strokovno in zabavno dogajanje. Po številnih predavanjih, kjer so osvetlili, kako se zločini rešujejo v resničnem svetu, se je festival sklenil z razpravo o tem, kje se skrivajo najbolj napete zgodbe, podelili pa so tudi prve žanrske literarne nagrade. Nagrado pila za najboljši slovenski kriminalni roman je prejel Avgust Demšar za roman Estonia. Podelili so tudi nagrado za naj kratko krimi zgodbo, ki jo je prejel novinar N1 Slovenija Kamilo Lorenci. Mojca Širok pa je prejela pohvalo pilica za roman Praznina.
Minuli četrtek je na Vodnikovi domačiji in Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti svoj debi doživel prvi festival o žanru kriminalk Krimifest. Kot so ugotovili organizatorji, je zanimanje za ta žanr v zadnjih letih v porastu, prav tako nastaja vedno več tovrstnih literarnih del, zato je povsem naravno nadaljevanje, da je med vsemi literarnimi festivali, ki jih premore Slovenija, vzniknil še festival, posvečen tej literarni zvrsti.
Kot so pojasnili organizatorji, kriminalka kljub uspehom v zadnjih letih še zmeraj velja za trivialen žanr oziroma za lahkotno literaturo in prav temu stereotipu so se na festivalu želeli zoperstaviti.
Ideja za festival, posvečen kriminalkam, je nastala v zavodu Za dobro branje, kot producent pa je podpisan zavod Divja misel, ki upravlja z Vodnikovo domačijo, kjer je potekala večina dogodkov - od predajanja o metodah raziskovanja Nacionalnega laboratorija za forenzične raziskave, predstavitve statističnih podatkov o umorih v Sloveniji do pogovora o pomenu slovenske kriminalke.
Ob sinočnjem zaključku festivala pa so podelili tudi dve nagradi, in sicer za najboljšo kratko krimi zgodbo in kriminalni roman.
Glavno nagrado festivala, nagrado pila, so podelili za najboljši izvirni kriminalni roman, prvič objavljen v letih 2023 in 2024. Iz produkcije kriminalnih romanov v preteklih dveh letih, ki je zaobjemala več kot 55 knjižnih naslovov, je žirija v sestavi Ana Geršak, Simon Popek, Veronika Šoster, Marcel Štefančič, jr. in Damjan Zorc v ožji izbor uvrstila pet del.
Izmed peterice pa je nagrado sinoči prejel mariborski pisatelj Avgust Demšar, za roman Estonia. Gre za roman Tomaža Zupančiča, ki že dobri dve desetletji piše detektivke pod psevdonimom Avgust Demšar, natančneje za zadnje delo iz trilogije Vodnjaki, ki je lani izšlo pri založbi Pivec ter sledi prvemu in drugemu delu Cerkev in Tajkun. Roman ima zanimivo zgradbo, povod zanjo pa naj bi bila Demšarjeva lastna izkušnja, ko je pred desetletjem kot gostujoči profesor v Talinu obiskal muzej tragične usode trajekta Estonia. V kriminalki sledimo kriminalističnemu inšpektorju Martinu Vrenku, ki je že slabo leto upokojen, a si bolj kot kar koli drugega želi delati.
Demšar je prejel nagrado v obliki srebne pile, umeščene v knjigo, ki so jo zasnovali v umetniškem ateljeju Skušek. Poleg Estonie pa so bili nominirani še Oj, Triglav, moj dom Tadeja Goloba, Kristalna smrt Marije Jakopin, Črni princ Irene Svetek in Praznina Mojce Širok.
Malce nepričakovano – ves čas so namreč napovedovali, da bodo sinoči podelili le dve nagradi – pa so pohvalo pilica za roman Praznina podelili tudi avtorici in novinarki Mojci Širok.

Med 73 prijavljenimi izbrali zgodbo z naslovom 37
Podelili pa so tudi nagrado za najboljšo kratko krimi zgodbo. Na natečaj je prispelo 73 prijav, izmed katerih je žirija v sestavi Andrej Blatnik, Maša Jelušič in Irena Štaudohar izbrala zgodbo z naslovom 37, ki jo je napisal naš novinar Kamilo Lorenci. Pri tem je žirija upoštevala domiselnost zapleta in razpleta, literarno veščino in umeščenost v slovensko okolje.
Kot je povedal zmagovalec natečaja, se je usoda poigrala s številkami, ko je srečno naključje hotelo, da je med 73 prijavljenimi zmagala prav njegova, ki nosi naslov 37.
Zgodba z na videz prikupno in hudomušno protagonistko proti koncu razkrije velik zasuk, ki da bralcu slutiti, da se pod površjem skriva temačna skrivnost, ki pa ji ne bo prišel do dna. Vsaj pri tokratnem branju ne, Lorenci se namreč poigrava z idejo, da bi svoje večinoma grozljivo obarvane zgodbe izdal v zbirki kratkih zgodb. Morda bo luč sveta ugledal celo roman. Kot pravi, v prostem času namreč zelo rad piše. "Bolj zase kot za oči javnosti," pove in doda, da je bil zelo presenečen, ko je izvedel, da je zmagal. "Nisem si niti predstavljal, da bi lahko zmagal. Ne gre namreč za klasično krimi zgodbo, kjer ugibaš, kdo je storilec, oziroma skupaj z detektivom razrešuješ neki umor," pojasni.
"Zgodba 37 morda celo meji na grozljivko ali triler, čeprav ima veliko kriminalk pogosto takšne trenutke," še pove Lorenci, ki že od malih nog rad prebira kriminalke. Že na začetku osnovne šole mu je pod roke prišla Karibska skrivnost Agathe Christie in od prvega branja je navdušen nad angleško pisateljico "Ogromno sem jih prebral, v vseh jezikih, ki jih razumem," se pošali in doda, da se je kraljici detektivskih romanov nato kaj kmalu pridružil tudi kralj grozljivk, Stephen King. Ker zelo rad prebira take žanre, zato ni čudno, da tudi pri pisanju prevladujejo takšni motivi in tako se je Lorenciju doma nabralo že okoli 20 kratkih zgodb, ki jih bo morda nekoč predelal, izpilil in izdal.
Zmagovalna zgodba je bila objavljena v Sobotni prilogi Dela, nekatere druge izbrane zgodbe pa bodo objavljene v prihajajočih Sobotnih prilogah. Zmagovalcu pa je bila poleg tega izplačana tudi denarna nagrada v višini 1.000 evrov, ki jo je prispevala avtorica Azra Širovnik. In del te nagrade bo Lorenci, kot pravi ljubitelj knjig, zagotovo namenil za nakup še kakšne knjige. "Za še dodatno nabiranje prahu in zasedanje prostora v stanovanju," se pošali.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje