Skoraj pozabljen rokopis, ki kljubuje vraževerju in duhovščini

Kultura 24. Jun. 202212:56 > 13:011 komentar
Delite:
Foto: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in založba Maks Viktor

V sozaložništvu Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica in založbe Maks Viktor je izšel slovenski prevod skoraj pozabljenega rokopisa, ki je izjemnega pomena ne le za zgodovino raziskav krasa in jam, temveč tudi za zgodovino evropske speleologije. Joseph Anton Nagel je kot prvi opisal in pravilno razložil presihanje Cerkniškega jezera, raziskal najpomembnejše jame na Kranjskem ter napravil načrte številnih jam, pa tudi računal starosti kapnikov in izpodbijal ljudsko praznoverje. Knjigo sestavlja faksimile izvirnika, slovenski prevod izpod peresa Primoža Debenjaka, grafične priloge ter obširna spremna študija, ki jo je napisal akademik Andrej Kranjc.

Ob podpori Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Občine Cerknica je pravkar izšel prevod skoraj pozabljenega rokopisa, ki je bil dolgo časa shranjen v dvorni knjižnici na Dunaju, sedaj pa ga hrani dunajska Narodna knjižnica. Gre za poročilo o raziskavah naravnih čudes Kranjske, ki jih je po navodilu rimsko-nemškega cesarja Franca I. leta 1748 opravil Joseph Anton Nagel.

“Dokument je z današnjega zornega kota neprecenljiv, saj je avtor prvi pravilno razložil presihanje Cerkniškega jezera, napravil je prve načrte Postojnske jame, Svete jame pri Socerbu, Vilenice in Željnskih jam, pravilno razložil princip bruhalnega izvira Lintverna, raziskal in opisal najpomembnejše jame na Kranjskem, računal starost kapnika oziroma hitrost odlaganja sige, izpodbijal ljudsko praznoverje v zvezi z jamami,” je pojasnila Marija Hribar, direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. Dodala je, da knjiga predstavlja temeljno delo o naših krajih, pa tudi neprecenljiv dokument za zgodovino krasoslovja in speleologije.

Naglov rokopis obsega 17 poglavij na 98 straneh, ki vključujejo tudi 25 risb na 22 ploščah. Kot so pojasnili ob izidu prevoda, je Nagel veliko potoval in raziskoval jame in Kras. Na cesarske stroške pa je potoval tudi v Francijo, Anglijo in na Holadsko, po Tatrah in severnem Slovaškem. Leta 1748 je bil tako poslan na Kranjsko in Moravsko z navodili, naj tam razišče tamkajšnje “naravne redkosti” in “čudesa narave”. S potovanja pa bi moral prinesti tudi vzorce mineralov. Dolgo časa sicer ni bilo znano, v katerem letnem času se je odpravil na potovanje, a so raziskovalci kasneje s pomočjo podpisov, ki jih je pustil v Postojnski jami, Jami pri Predjami in v Vilenici, ugotovili, da se je Nagel na Kranjskem gibal julija omenjenega leta.

Nagel je potoval v družbi dunajskega umetnika Carla Beduzzija, inženirja, arhitekta in učitelja geometrije, ki se je podpisal pod vse ilustracije, objavljene v rokopisu. Beduzzi je na več slikah upodobil tudi sebe pri risanju, poleg sebe pa je naslikal še spremljevalca, ki mu je svetil z baklo.

Razsvetljenec, ki je izpodbijal ljudsko vraževerje

Ti tako imenovani “naravni čudeži”, ki naj bi jih Nagel raziskal er o njih poročal cesarskemu dvoru, so bile predvsem jame in “nenavadni” pojavi v zvezi z njimi, ki jih je opisal tudi Janez Vajkard Valvasor. Valvasorjevo delo Slava vojvodine Kranjske je bila tako za Nagla neke vrste vodnik, saj si je ogledal in raziskoval predvsem “čudesa”, ki jih je v svojem delu omenil Valvasor. Čeprav se je Nagel na Kranjskem nahajal le dobrih 60 let po izidu Slave vojvodine Kranjske, pa je bil njegov pogled na čudesa narave bistveno drugačen od Valvasorjevega. Nagel je imel namreč tehnično in naravoslovno izobrazbo ter je, kot je bilo značilno za čas razsvetljenstva, privzel kritično držo do ljudske vraževernosti in neuke duhovščine. Pojave, ki so bili tako za Valvasorja čudežni oziroma nerazložljivi, je Nagel poskušal razložiti s pomočjo razuma in znanosti.

V Naglovem poročilu so vsega skupaj štirje jamski načrti, poleg načrta Željnskih jam še Postojnske jame, jame Vilenice pri Lokvi na Krasu in Svete jame pri Socerbu, so pojasnili ob izidu prevoda rokopisa in dodali, da so to eni najstarejših načrtov omenjenih jam. “Obenem je treba poudariti, da je Valvasorjev načrt bolj ali manj pravilna skica, Naglovi načrti pa imajo za podlago meritve in jih je izdelal poklicni risar – inženir;” so še dodali in poudarili, da je tudi v tem velik pomen Naglovega poročila, ne le za zgodovino slovenske speleologije, ampak tudi za zgodovino evropske.

Knjigo sestavlja faksimile izvirnika, slovenski prevod izpod peresa Primoža Debenjaka, 22 grafičnih prilog, ki se na široko odpirajo iz knjige, ter obširna spremna študija, ki jo je napisal akademik Andrej Kranjc.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar