Izzivi uporabe UI: "Brez človeškega faktorja ni kvalitetnega prevoda"

V sklopu meseca jezikovnih poklicev bodo do 31. oktobra na dogodkih odpirali vprašanja o prednostih in slabostih uporabe umetne inteligence (UI) pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju, o etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic, razvoju jezikovnih poklicev, pa tudi o pridobivanju jezikovnih kompetenc, vrednotenju intelektualnega dela in nalogah ustanov, ki izobražujejo jezikovne kadre. Mesec jezikovnih poklicev sovpada z mednarodnim dnevom prevajanja, ki ga obeležujemo 30. septembra.

Pri kampanji sodelujejo Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP), Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS), Lektorsko društvo Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS), Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije (DPTS), Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT, oddelek za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete, oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete in oddelek za uporabno jezikoslovje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

S pomočjo AI prevod nemudoma na dlani

Po besedah Tanje Petrič, predsednice DSKP, že dlje časa med drugim opozarjajo na vidik zaščite avtorskih pravic v digitalnem okolju, učenje velikih jezikovnih modelov, transparentnost označevanja prevodnih izdelkov, vprašanje naknadnega popravljanja besedil ter nujnost prevajanja v slovenščino.

Kot je povedala Nataša Hirci z oddelka za prevajalstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, se zaradi skokovitega tehnološkega napredka zdi, da "imamo prevod s pomočjo prevajalnikov in orodij umetne inteligence tako rekoč nemudoma na dlani, vendar pa besedilo, ki ga ponudi strojni prevajalnik, ni prevod, ampak le podlaga za nadaljnje delo".

Po besedah Simona Zupana, predstavnika oddelka za prevodoslovje na mariborski Filozofski fakulteti, je treba pri prevajanju upoštevati več razsežnosti, med drugim jezikovne, jezikoslovne, kulturne in medkulturne.

Beseda nosi manj kot deset odstotkov vrednosti sporočila, ki ga želiš nekomu podati. Umetna inteligenca, ki se razvija, pa krepi orodja in metode, kako teh deset odstotkov vrednosti sporočila pojasniti, razložiti in nato zgrešiti celotno zadevo, je poudaril Matjaž Juhart iz ZKTS. Po njegovih besedah "ni kvalitetnega prevoda ali tolmačenja brez človeškega faktorja". Predsednica DPTS Lea Burjan je opozorila na spodbujanje kritičnega pristopa do uporabe umetne inteligence, neprestano usposabljanje in izobraževanje prevajalcev ter sodelovanje med prevajalci.

Z izzivi se soočajo tudi lektorji

Z izzivi uporabe UI se spopadajo tudi lektorji, samo lektoriranje pa ni zgolj popravljanje slabo napisanih besedil, gre za običajen standard s pregledom objektivnega bralca, je pojasnila Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije. Kot slab primer prevoda je izpostavila angleško besedo "critical alerts" v prevodu "kritična obvestila", ki v slovenskem izvornem besedilu ni pravilen.

Pri uporabi UI pozabljamo na to, kdo nekaj sporoča in kdo nekaj prevaja, je spomnila predsednica DZTPS Živa Malovrh. UI po njenih besedah temelji na algoritmih, z možnostjo neresničnih prevodov pa se odpoveduje svojih odgovornosti do samega prevoda, kar je v nasprotju z odgovornostmi samega človeka za jezikovne odločitve, je pojasnila.

Slogan kampanje UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno je ustvaril Zdravko Duša, vizualno podobo kampanje pa Oskar Slabe.