Menu Item
Pred enim tednom sta bila na velikih platnih premierno predvajana dva na videz diametralno nasprotna filma – Barbie režiserke Grete Gerwig in Oppenheimer Christopherja Nolana. Že pred dobrim letom pa je po spletu prvič zakrožil izraz Barbenheimer, skovanka, ki je sprva v šali združila oba filma, a je sčasoma prerasla v globalni hit. V enem tednu, odkar sta filma v kinematografih, sta se poletni filmski uspešnici povzpeli na vrh vseh lestvic in presegata tudi najbolj ambiciozne napovedi. Kako se je kulturni fenomen Barbenheimer zavihtel na vrh globalnih lestvic, kdo bo iz tega izšel kot veliki zmagovalec in kaj ima z vsem tem nasprotno programiranje?
Medtem ko Hollywood pesti zgodovinska stavka, filmska produkcija v ZDA pa je praktično ustavljena – julija je po propadlih pogajanjih s studii več tisoč članov igralskega sindikata SAG-AFTRA zapustilo delo in se pridružilo scenaristom, ki stavkajo že od maja – smo na velikem platnu priča kulturnemu fenomenu, ki je presegel vse napovedi in pričakovanja.
Barbenheimer, skovanka, ki se je prijela filmov Grete Gerwig (Barbie) in Christopherja Nolana (Oppenheimer), v tem negotovem času za filmsko industrijo postavlja rekorde. Niti najbolj ambiciozne napovedi jima namreč niso pripisale takšnega blagajniškega uspeha.
Satirična komedija ameriške režiserke in igralke Gerwig, ki se je med drugim podpisala pod filma Čas deklištva in Lady Bird, je minuli konec tedna postavila rekord za film, ki je nastal pod taktirko ženske režiserke.
S 162 milijoni dolarjev (dobrih 146 milijonov evrov), ki jih je film po ponedeljkovih izračunih v severnoameriških kinematografih prinesel blagajni studia, je Barbie prehitela tako Stotnico Marvel, ki jo je sorežirala Anna Boden in je leta 2019 dosegla 153,4 milijona dolarjev (dobrih 139 milijonov evrov), kot Čudežno žensko, film Patty Jenkins iz leta 2017, ki je debitiral s 103,3 milijona dolarjev (dobrih 93 milijonov evrov), piše ameriška tiskovna agencija AP.
Tudi zgodovinska drama režiserja Nolana, ki se podpisuje pod filmske klasike, kot so Memento, Dunkirk in trilogija o Batmanu, je v prvem projekcijskem vikendu v ZDA iztržila zavidljivih 82 milijonov dolarjev (dobrih 74 milijonov evrov).
Globalno gledano je bila slika podobno rožnata, oba filma sta skupaj prinesla več kot 500 milijonov dolarjev (dobrih 454 milijonov evrov), kar je bila prepotrebna spodbuda za to večinoma precej težavno filmsko poletje.
Številne gledalce sta privabila tudi v slovenske kinematografe. V prvem vikendu si je Nolanov film o ameriškem znanstveniku Oppenheimerju in njegovi vlogi pri razvoju prve atomske bombe ogledalo več kot 13.500 gledalcev.
Film o legendarni lutki pa je uradno postal film z najboljšim štartnim vikendom med vsemi filmi studia Warner Bros. Pictures vseh časov, saj si ga je prvih nekaj dni ogledalo več kot 22.600 gledalcev.
Spletna skovanka Barbenheimer, ki je kot marsikateri viralni hit luč sveta ugledala na družbenih omrežjih in je nastala brez podpore filmskih studiev, ima presenetljiv vpliv tudi v resničnem svetu. Le v ZDA so v prvem projekcijskem vikendu prodali vsaj 40 tisoč vstopnic za ogled obeh filmov. Tudi na Otoku si je minuli konec tedna petina obiskovalcev ogledala oba filma. Porajale pa so se tudi številne debate, v kakšnem vrstnem redu bi si filma morali ogledati. Margot Robbie, ki upodablja naslovni lik v Barbie, je tako predlagala, da si gledalci najprej ogledajo njen film, nato Oppenheimerja ter nato spet Barbie.
Gerwig in Nolan kot velika zmagovalca
To, da sta v kinematografe hkrati prišla težko pričakovana filma, se ni zgodilo prvič, a ju občinstvo presenetljivo ni sprejelo kot konkurenta, temveč kot tandem. Če se je pred meseci zdelo, da bo v bitki med Barbie in Oppenheimerjem zmagal zadnji, se je sčasoma izkazalo, da si bodo filmofili v glavnem ogledali oba.
Kot nam je pojasnil filmski kritik in prevajalec Igor Harb, je fascinantno predvsem, da sta hkrati v kinodvorane po svetu prišla filma, ki sta raznolika tako po vizualni podobi kot ciljni publiki, a sta oba izjemno odmevna. “Velikokrat se zgodi, predvsem proti koncu leta, da v kinematografe pride kakšna risanka ali biografska drama, ki cilja na oskarje in privabi veliko število gledalcev.
V tem primeru pa gre za dva poletna blockbusterja, od katerih je eden temačna biografska drama o razvoju atomske bombe, drugi pa film Barbie, ki ima ogromno rožnate barve, a za tem skriva tudi močno sporočilo,” je pojasnil.
Na vprašanje, kdo bo iz te zgodbe izšel kot zmagovalec, pa je Harb odvrnil, da v umetnosti ni zmagovalcev, a da hkrati ni nobenega dvoma, da bo film Gerwig zaslužil bistveno več. Pri tem je treba omeniti, da je imel tudi opazno višji proračun, saj so ga pripravljali skoraj 15 let.
“Vsekakor sta oba filma zmagovalca, oba filmska studia bosta zaslužila ogromno denarja, vsi vpleteni producenti in oba režiserja pa bodo dobili kup priložnosti tudi za delo pri nadaljnjih projektih,” je še poudaril in dodal, da sta režiserja s precej drznima filmoma hkrati dokazala, da bolje vesta, kaj delata, kot filmski studii.
“Če bi se ti vmešavali v njuno delo, zagotovo ne bi nastali takšni uspešnici,” je zaključil.
Tudi medijski analitik Paul Dergarabedian iz ameriškega podjetja Comscore je izpostavil, da je fenomen Barbenheimer brez primere. Običajno si pri hkratni izdaji dveh odmevnih filmov ta “kanibalsko” odžirata gledalce, v tem primeru pa je šlo za komplementarno delovanje.
V času, ko filmska industrija še vedno okreva po pandemiji – po obdobju, ki ga je zaznamovalo alternirajoče zapiranje in odpiranje kinodvoran, ter so se filmske izkušnje z velikih platen preselile v domače zavetje – je tako rekordna udeležba na prvih projekcijah Barbenheimerja izjemno dobrodošla.
Vpliv nasprotnega programiranja
Za filmoma, predvsem za Barbie Grete Gerwig, ki je za trženje namenila približno 150 milijonov dolarjev (dobrih 136 milijonov evrov), je stala izjemna marketinška kampanja. V filmski industriji pa zaradi čim bolj uspešnega prvega tedna predvajanja, ki je ključen, v večini primerov pri prikazovanju uporabijo nasprotno programiranje (ang. counter programming).
Gre za priljubljeno strategijo filmskih distributerjev, na podlagi katere v kinodvorane hkrati prideta dva ali več filmov različnih žanrov, ki ciljajo na različne demografske skupine. Gledalcu so tako sočasno na voljo nasprotujoče si vsebine, studio pa poskrbi za alternativne rešitve za konkurenčni film.
V preteklosti so tako s pomočjo nasprotnega programiranja hkratno izšli številni filmski tandemi, denimo Riba po imenu Vanda in Umri pokončno (1988), Jumanji in Vročina (1995), 10 razlogov, zakaj te sovražim in Matrica (1999), Vse o fantu in Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov (2002), Mamma Mia! in Vitez teme (2008) …
Kot je še pojasnil Harb, so bili primeri, ko sta na velika platna hkrati prišla dva filma, pogosti, a je večinoma eden povsem dominiral. “Še nikoli ni tudi drugi film toliko zaslužil. Vsekakor so bila pričakovanja za oba velika, zgodilo pa se je to, da so ljudje ob obisku kina videli, da se je tudi za drug film zbrala velika publika, kar jih bo verjetno prepričalo, da si bodo tudi sami v kinu ogledali še drugi film,” je pojasnil.
“Še posebej če so imeli pri ogledu prvega dobro izkušnjo, in glede na to, kako dobra sta oba filma, o tem ni dvoma,” je dodal.
Navidezni nasprotji z mnogimi sorodnimi motivi
Čeprav se je fenomen Barbenheimer začel kot šala na račun na videz diametralnega nasprotja med filmoma, so se sčasoma začele izrisovati tudi mnogotere sorodne točke.
Poleg očitnih podobnosti – oba režiserja sta bila v preteklosti nominirana za oskarja, prav tako se filma ponašata z izjemno igralsko zasedbo, produciralo pa ju je podjetje, za katerim stojita zakonca (LuckyChap Entertainment sta ustanovila Margot Robbie in njen soprog Tom Ackerley, Syncopy Inc. pa si lastita Christopher Nolan in njegova soproga Emma Thomas) – so filmski kritiki po prvih projekcijah izpostavili še številne druge paralelne motive.
Kljub navideznim razlikam oba filma predstavljata protagonista, ki sta se znašla v eksistencialnem razcepu ter nato med filmom odkrijeta resnico ter se simbolno povzpneta iz Platonove votline. Oba prav tako predelujeta predstavo o antropocenu, sicer neuradno priznani geološki dobi, ki jo je temeljno zaznamoval vpliv človeštva.
“Barbie in Oppenheimer kljub navideznim razlikam pripovedujeta zgodbo o temeljnih idejah 20. stoletja, o pospeševanju militarizma in neomejeni potrošnji,” je za Washington Post napisal komentator Tyler Austin Harper. Kot je dodal, filma govorita o idejah, ki bi lahko preživele našo vrsto, in sicer v obliki plastike in sledeh plutonija, ki bosta za vselej ostala na našem krhkem planetu.
Kritik Darren Mooney pa je za spletišče The Escapist opozoril, da oba filma obravnavata razmerje med realnostjo in domišljijo ter prevprašujeta, kaj se zgodi, ko se začnejo ideje manifestirati v resničnem svetu. “V obeh primerih so rezultati v osnovi grozljivi, a filma prideta do bistveno drugačnih zaključkov,” je zapisal.
Skupno pa jima je tudi to, da oba nagovarjata čustva. Kot nam je pojasnil Harb, Nolanovi filmi sicer primarno nagovarjajo intelekt, a se zdi, da se je pri tem filmu potrudil poudariti tudi emocionalno plat.
“Oppenheimer nagovarja strahove človeštva, Barbie pa vsebuje mnogo idej o feminizmu, patriarhatu in kreiranju sveta. Gre za odmevne teme, tako da se po ogledu obeh filmov človek zamisli,” je še pojasnil in dodal, da imata oba tako kompleksen in vseobsegajoč svet, da te enostavno pritegne in posrka vase.
Se nam bliža konec ere superjunakov?
Filmi o superjunakih že več kot desetletje prevladujejo v svetu zabave. V Hollywoodu so tako rekoč ena redkih stalnic v nenehno spreminjajočem se okolju in so vrsto let predstavljali skoraj zagotovljen način visokega zaslužka filmskih studiev. Kombinacija slabih blagajniških številk in kritiških ocen pa bi lahko napovedovala konec franšiz o superjunakih.
Čeprav sta bila zadnji Spider-Man in tretji del Varuhov galaksije veliki uspešnici, je bil Flash eden največjih neuspehov filmskega studia v zgodovini. Kot nam je pojasnil Harb, se je potem, ko superjunaki niso več “vroča roba”, filmska industrija preusmerila k igračam.
Barbie je tako le eden od treh filmov, ki so ga soproducirali proizvajalci igrač. Pri filmu oskarjevke Gerwig je sodelovalo še ameriško podjetje Mattel, na velika platna pa je prišel še film Dungeons & Dragons, ki ga je soproduciralo podjetje Hasbro, ameriški proizvajalec igrač in iger, ter film Brata Super Mario, pri katerem je sodelovala multinacionalka Nintendo, japonski proizvajalec igralnih konzol in videoiger.
“Očitno bodo v prihodnje igrače vroča roba. Menim, da lahko v prihodnje pričakujemo kup stvari, ki bodo ciljale na nostalgijo, a filmov o superjunakih še ne moremo povsem odpisati,” je še poudaril Harb in zaključil, da jih bomo vsekakor gledali vsaj še desetletje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje