Menu Item
Leon Pogelšek iz Galerije Kos je dejal, da so našli še neznano delo prve dame slovenske umetnosti Ivane Kobilca. Od kupca na Bolhi so delo odkupili za "smešno nizko ceno", v galeriji pa razmišljajo, da bi ga prodali na dražbi in izklicno ceno postavili med 30 in 60 tisoč evri.
Šlo naj bi za doslej neznano sliko najbolj znane slovenske slikarke Ivane Kobilca, ki ni evidentirana v nobenem katalogu oziroma monografiji. Po besedah galerista Leona Pogelška je pristnost umetniškega dela, ki ni podpisano, potrdil muzejski svetnik, sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost ter nekdanji kustos Narodne galerije Ferdinand Šerbelj. Pri potrditvi, da gre za delo Kobilce, pa je, tako Pogelšek, izhajal iz značilnosti slike, ki jih je primerjal z drugimi znanimi deli slikarke. Sodnega izvedenca na današnji predstavitvi ni bilo, prav tako se ni odzval na naše klice za pojasnila.
Izvedensko mnenje smo lahko predstavniki medijev na predstavitvi prebrali, nismo pa ga smeli fotografirati.
Pogelšek je dejal, da je delo naslikano v stilu pin-up. Glede na formo in postavitev akta naj bi bila po vsej verjetnosti naslikana med letoma 1915 in 1918, je še dodal. “V Ameriki se je po prvi svetovni vojni začel stil pin-up, ko je nekaj na nekaj pripeto, in opazovani akt je soroden dekletom, ki so po Ameriki krasila avtomobile in letala v tistem času. Gre za nekaj svežega pri Ivani Kobilca,” je na predstavitvi pojasnil kurator najstarejše ljubljanske galerije. Dodal je, da bi akt lahko predstavljal njeno prijateljico Käthe Kollwitz ali kakšno drugo prijateljico, ki se je takrat gibala v pariških in nemških avantgardnih krogih.
“Slikarka ni imela ambicije do zaključne izvedbe”
“Akt sedečega dekleta z rokami, dvignjenimi v zatilje, najprej pritegne pozornost zaradi profesionalne izvedbe. Ne gre za dokončano delo, ampak študijo; slikarka ni imela ambicije do zaključne izvedbe. V slikarstvu Ivane Kobilca namreč ne poznamo likovno dokončanega ženskega ali moškega akta,” naj bi v izvedenskem mnenju, katerega izseke so nam posredovali iz Galerije Kos, zapisal Šerbelj ter dodal, da so “taka nedokončana dela v pomenu študije pri Kobilci redki primeri, saj jih doslej poznamo le v treh ‘izvedbah’, ki se datirajo v leta pred prvo svetovno vojno”.
Šerbelj je sklenil, da omenjeno delo lahko uvrstimo v opus Ivane Kobilica, ter ob tem dodal, da “slika sodi v nekoliko kasnejši čas, verjetno v dvajseta leta, za kar je najboljši kažipot nedokončan portret Otona Župančiča ali portret Ljubljanski meščan”.
“Stil slikanja je praktično identičen,” pa meni Pogelšek. Ob tem je dodal, da gre za značilnost nemškega slikarstva od leta 1905 pa vse do 20. let prejšnjega stoletja.
Da gre za delo Kobilce, po mnenju Pogelška potrjujeta tudi pedantnost in izrazita nota ženskega slikarstva, češ da je zaznati bolj subtilne, sveže in ljubke elemente. Ob tem je dodal, da umetniška dela Kobilce odražajo čas, v katerem so nastala, centralni objekt pa da je vselej izrazito poudarjen, kar se odraža tudi v doslej neznanem aktu.
“Ker so na štirih umetniških delih Kobilce v zbirki Narodne galerije zaznali X (ki je viden tudi na danes predstavljenem umetniškem delu, op. p.), bi lahko šlo za na hitro spisani monogram, ki pravzaprav predstavlja črko K,” je še dejal Pogelšek. Vrednost na novo odkritega olja na platnu sicer še ni bila določena, v Galeriji Kos pa se med drugim poigravajo z idejo, da bi ga na dan žensk, 8. marca, postavili na dražbo. Izklicna cena bi se po oceni galerista gibala med 30 in 60 tisoč evri.
Z Bolhe v najstarejšo ljubljansko galerijo
Sliko so našli v skladišču podjetja, ki se ukvarja s čiščenjem stanovanj. Po vsej verjetnosti so prav v tem podjetju sliko začeli prodajati na spletnem oglasniku Bolha, kjer pa jo je našel Pogelškov prijatelj. “Sliko je odkupil, pri njem doma pa sem jo našel jaz,” je pojasnili ljubljanski galerist.
“Ker prvi lastnik ni pomislil, da bi lahko šlo za Kobilco, se je prodala za smešno nizko ceno,” je še dejal in dodal, da slika ni podpisana. Bila pa je restavrirana in minorno retuširana. Odkupili so jo v dobrem stanju, a je bila malce zanemarjena in prepognjena, saj so jo med veliko količino papirjev našli v mapi. “Morali smo jo zravnati, prav to je bil najbolj zahteven del, a na srečo ni bilo debelih nanosov barv, ki bi lahko popokali in odstopili,” je še pojasnil Pogelšek.
Sliko bodo v Galeriji Kos v pasaži Nebotičnika na kulturni dan, 8. februarja, na ogled postavili širši zainteresirani javnosti. Ljubitelji umetnosti si jo bodo lahko ogledali med 13. in 19. uro. Morebitni interesenti pa si lahko preberejo tudi izvedeniško mnenje Šerbelja, ki ga na današnji predstavitvi mediji nismo smeli slikati.
Na predstavitvi pa se je Pogelšek dotaknil tudi “problema z Dalíjem”, ki je pred slabim desetletjem pretresel slovenski kulturni prostor. Spomnimo, da je takrat Pogelšek na dražbi neuspešno prodajal sliko z naslovom Mitološka pokrajina, ki naj bi jo naslikal španski slikar Salvador Dalí, a so sliko zaplenili kriminalisti, saj je obstajal sum, da gre za storitev kaznivega dejanja goljufije. V kriminalistični preiskavi so ugotovili, da je slika ponaredek, zoper Pogelška in cenilca Janeza Mesesnela, ki je presodil, da je avtorstvo mogoče pripisati nadrealističnemu umetniku, pa je tožilstvo vložilo obtožnico. Čez nekaj let so zaradi pomanjkanja dokazov obtožnico, tako zoper galerista kot cenilca, umaknili.
Od berlinskih milijonarjev do gorenjskih vaških posebnežev
Leta 1861 v Ljubljani rojena Ivana Kobilca velja za najuspešnejšo slovensko umetnico, njen opus pa je razpršen med številne zasebne zbiratelje, mecene in druge ljubitelje umetnosti.
Kot so zapisali v Narodni galeriji, se je slikarsko oblikovala v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja, ko je postal realizem v Evropi sprejemljiv za rastoči srednji sloj, ki je prek politike in ideologije obvladoval celotno umetnostno dogajanje. Razstavljala je tudi na uglednem pariškem Salonu in postala pridružena članica francoskega nacionalnega društva lepih umetnosti.
Večino časa je živela in ustvarjala v evropskih prestolnicah – vse od Sarajeva do Berlina, v Ljubljano pa se je vrnila šele ob izbruhu prve svetovne vojne. Po münchenski fazi, ko je v njenih slikah prevladoval zamolkel, rjavkast kolorit, je v Parizu slikala v vijoličastih, modrih in zelenih tonih, pozneje, med bivanjem v Berlinu, pa tudi v belih, še pojasnjujejo v galeriji, kjer je razstavljena tudi njena Kofetarica – delo, ki bi ga lahko označili za najbolj znano slovensko umetnino.
“Manko akademske izobrazbe, krhko zdravje, občutljivost za kritiko in občasna prenagljenost je niso ustavili in skupaj s prijateljicami in znankami je sodila med prve ženske moderne dobe, ki se jim je uspelo uveljaviti v tradicionalno moškem poklicu,” so poudarili v Narodni galeriji in ob tem dodali, da je Ljubljančanka v življenju preizkusila vse, od nietzschejanskega boemstva do vegetarijanstva in sabljanja.
Opus prve dame slovenske umetnosti zaznamujejo upodobitve družinskih članov in otrok, portreti predstavnikov zlasti ljubljanske meščanske družbe, žanr in predvsem rože, so še zapisali. Kot mojstrici socialnih stikov pa ji je uspelo portretirati ljudi vseh slojev in starosti: od berlinskih milijonarjev, politikov, meščank in otrok do gorenjskih vaških posebnežev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!