Na Festivalu slovenskega filma Portorož je v velikem slogu slavil film Odrešitev za začetnike. Poleg nagrade za najboljši celovečerec je prejel še nagrado za najboljši scenarij, za najboljšo glavno žensko, glavno moško in stransko žensko vlogo. Nagrajen je bil tudi za najboljšo izvirno glasbo in najboljšo scenografijo.
Sinoči se je zaključil 27. Festival slovenskega filma Portorož, na katerem je slavil film Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc. FIlm je poleg vesne za najboljši celovečerni film prejel še vesno za najboljši scenarij. Katarina Stegnar je prejela vesno za najboljšo glavno žensko vlogo, Marko Mandić za najboljšo glavno moško vlogo in Mila Bezjak za najboljšo stransko žensko vlogo. Film je slavil tudi v kategoriji za najboljšo izvirno glasbo (Boris Benko in Primož Hladnik) in najboljšo scenografijo (Tajana Čanić Stanković).
Prosenc je po sinočnji podelitvi ocenila, da se je sedemletno ustvarjanje izplačalo in da je film očitno spodbudil k razmišljanju. “Želela sem si, da bi film spodbudil k razmisleku o tem, ali res lahko bivamo v nekih naših neprodušnih mehurčkih, ali je res lahko družba tako razdeljena, ali je to sploh vzdržno. Film se v principu ukvarja z družbenim vprašanjem razslojenosti, po drugi strani pa zelo intimno z nekimi odnosi v družini, ki pa so vedno pogojeni s tem, v kakšni družbi živimo. Ali ga dejansko vzbudi? Upam. Nagrade kažejo, da ga,” je dejala Prosenc.
Za Odrešitev za začetnike je že prejela nagrade tako v tujini kot pri nas, a najvišja filmska nagrada v Sloveniji je zanjo posebna čast, je poudarila. Odkar je napisala scenarij, je sicer minilo kar sedem let. “Ustvarjanje celovečernega filma, sploh pri nas, kjer je ta čas odvisen tudi od sofinanciranja v drugih koprodukcijskih državah, zmeraj traja, ampak če te na koncu pripelje na cilj, ki si si ga zastavil, se izplača. Zato vztrajamo v tem zahtevnem poslu,” je zaključila.
Stegnar, ki je za vlogo Olivie v filmu Odrešitev za začetnike dobila vesno za najboljšo glavno žensko vlogo, je po besedah žirije ustvarila enega najzagonetnejših ženskih likov v sodobni slovenski kinematografiji. “Taka vloga je kompleksna, razplastena, močna in priplava na dan vsakih deset let. Meni je žal, da je tako. Želim si, da bi se slovenski režiserji in scenaristi bolj ukvarjali s kompleksnimi ženskimi liki. Ne zame, ampak za celotno igralsko srenjo, za to, da bi tudi te teme priplavale na površje,” je dejala.
Vesna za najboljšo glavno moško vlogo je pripadla Marku Mandiću, ki v istem filmu igra njenega moža Aleksandra. Po igralčevih besedah je bil to “dober izziv in velika priložnost za poigravanje z duhovitostjo, z emocijami očeta, ki želi, da bi njegova družina čim bolje funkcionirala”. Kot je poudaril, je zelo zadovoljen s tem, v kar se je na koncu razvil film.
Po izboru publike zmagal Praslovan
Nagrado vesna za najboljšo režijo je prejela Hanna Slak za film Niti besede. Ta je odnesel tudi nagrado za najboljšo masko (Tina Lasič Andrejević) in najboljšo manjšinsko produkcijo.
Po izboru publike, ki si je filme ogledala v Portorožu, pa je s povprečno oceno 4,91 zmagal film Praslovan Slobodana Maksimovića.
Vesno za najboljšo stransko moško vlogo je prejel Krešimir Mikić za vlogo v filmu Čao Bela, vesno za najboljši zvok pa Boštjan Kačičnik za film Nekoč v Posočju
Nagrada za najboljšo fotografijo je šla v roke Davida Hofmanna, za najboljšo kostumografijo pa Katarini Šavs – obe za film Igrišča ne damo! v režiji Klemena Dvornika. Omenjeni film je prejel tudi vesno za posebne dosežke. Posebno omembo pri nagradi za posebne dosežke je dobil še film Ali je bilo kaj avantgardnega? (v režiji Matevža Jermana in Jurija Medena), posebno omembo pri nagradi za najboljšo fotografijo pa Gregor Božič za film Mož, ki ni mogel molčati.
Vesno za najboljšo montažo je prejel Uroš Maksimović za film Cent’anni, ki je dobil tudi vesno za posebne dosežke in nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI.
Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film je V mojih sanjah rase vsako noč drevo v režiji Vida Hajnška. V tej kategoriji sta dobila posebni omembi še dva filma: Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna v režiji Maje Weiss in Nekoč v Posočju v režiji Eme Kugler.
Najboljši animirani film je Tri tičice v režiji Zarje Menart, posebno omembo v kategoriji animiranega filma pa je prejel še film Maček med vrati v režiji Ane Čigon. Najboljše eksperimentalno AV delo (eksperimentalni film) je Vel Vet Vel_festivalski film (r. Miha Možina), posebna omemba v tej kategoriji pa je šla filmu Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili (r. Sara Bezovšek).
Vesna za najboljši kratki igrani film ni bila podeljena, prav tako tudi ne vesna za najboljši študijski film, je pa v tej kategoriji 6 filmov prejelo posebne omembe: Onkraj obraza (r. Anja Resman), (Ne)srečen dan (r. Karin Likar), Okno (r. Nel Jeraj Sedej), Vmesnik (r. Špela Koščak), Grobo tkane niti (r. Iza Mlakar) in Po tem (r. David Champaigne).
Žirija Art kino mreže Slovenije (AKMS) je nagradila film Kino Volta v režiji Martina Turka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!