Menu ItemNocoj so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma svečano podelili najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti, Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Letošnje Prešernove nagrajence sta v Galeriji Cankarjevega doma pred državno proslavo sprejeli ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac.
“Izrekam poklon in čestitam letošnjima Prešernovima nagrajencema za prejem najvišjega priznanja Republike Slovenije na področju umetnosti. Njuno izjemno delo je konstitentno skozi desetletja zaznamovalo slovensko kulturo in umetnost, jo sooblikovalo, prispevalo k naši mednarodni prepoznavnosti ter mnogim predstavljajo navdih. Iskrene čestitke izrekam tudi vsem nagrajencem Prešernovega sklada. Ustvarjalnost prav vsakega izmed njih bogati našo državo, pušča neizbrisen pečat in nam ponuja razmislek o družbi, v kateri živimo,” je v poslanici zapisala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Nagrade je podelila novoizvoljene predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, ki je bila tudi slavnostna govornica. V govoru je med drugim dejala, da “umetnost ni serijski proizvod, ampak se vsakič znova ustvari in tudi zaživi.”
“Umetnost se danes zavzema ne samo za radikalno govorico, ampak tudi za radikalno poslušanje, poslušanje tistega, kar ne slišimo nujno s svojimi ušesi. Letošnje nagrajenke in nagrajenci pa nam pomagajo videti tudi onkraj vidnega,” je med drugim dejala v slavnostnem govoru ter dodala, da “zgodovino vendarle poganjajo izjeme: individualne in kolektivne. Tudi umetniške izjeme, ki rušijo staro, vznemirjajo ali celo šokirajo.”
Badovinac se je navezala tudi na položaj umetnosti v trenutnem času, zaznamovanem z vojnama v Izraelu in Ukrajini ter digitalizacijo in družbenimi omrežji. Kot je dejala, so med letošnjimi nagrajenkami in nagrajenci Prešernovega sklada tisti, ki dajejo glas drugim; beguncem, naravi, zvokom in glasom, ki prihajajo iz nepričakovanih smeri.
Celotni govor predsednice Upravnega odbora Prešernovega sklada si lahko pogledate v spodnjem posnetku:
Prešernovo nagrado lahko prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Letos sta to priznanje prejela vizualna umetnica in kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov.
Čadež je glavno nagrado prejela tako za svoje ustvarjalno delo, ki ga je predstavila na številnih razstavah, kot pedagoško delo in ustanoviteljstvo trienala keramike Unucim, ki se je razvil v eno bolj prepoznavnih prireditev, posvečenih keramiki. Živadinov je bil nagrajen kot eden največjih umetnikov na področju avantgardnega gledališča.
Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Prejemniki šestih nagrad Prešernovega sklada so: vizualna umetnica Nika Autor za dve samostojni razstavi ter serijo eksperimentalnih filmov; oblikovalski kolektiv Grupa Ee za poseben in zelo izrazit oblikovalski opus v zadnjih treh letih; glasbenik Tomaž Grom, ki se je v zadnjih letih kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru; pisateljica Nataša Kramberger za esejistično zbirko Po vsej sili živ (2024), gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac za režijo treh prebojnih uprizoritev v zadnjih treh letih in oblikovalec zvoka Julij Zornik za prepoznavno in izstopajoče oblikovanje zvoka na filmih v zadnjih treh letih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje