Menu Item
Na lestvicah najbolje prodajanih knjig so se v zadnjih nekaj letih začela vse pogosteje pojavljati dela sodobnih avtorjev, ki so zelo dejavni na družbenih omrežjih ter prek tovrstnih kanalov skrbijo tudi za promocijo svojih del. Zakaj se takšna dela uvrščajo v sam vrh, kako bralcem približati druga literarna dela in po katerih delih najpogosteje posegajo tudi mladi bralci?
Knjigarna Mladinska knjiga in spletna knjigarna emka.si sta objavili seznam najbolje prodajanih knjig minulega leta. Seznam je ločen na literaturo, ki je namenjena za odrasle, in dela, po katerih posegajo otroci in mladina. Na seznamu je opazno, da so se med prvo deseterico uvrstili avtorji, ki znajo dobro poskrbeti za promocijo na družbenih omrežjih in so na splošno bolj vešči tudi nastopanja v tradicionalnih medijih. Zdravnik David Zupančič, ki ima zelo uspešen profil na Instagramu, ima dve najbolj prodajani knjigi – na prvem mestu je njegova nova knjiga Znanost mirnega življenja, na drugem pa njegova prva knjiga Življenje v sivi coni. Na tretjem mestu je knjiga znanega podkasterja Klemna Selakoviča Aidea, četrta najbolj prodajana knjiga pa je bila lani Notranji pir, ki jo je napisal radijski voditelj Miha Šalehar. Celoten seznam si oglejte spodaj:
Na družbenih omrežjih je v zadnjem času zaznati nekaj zgražanja, češ da danes lahko že vsak napiše knjigo. A če je knjiga izpod peresa znane osebe ali t. i. vplivneža, še ne pomeni, da je slaba. Kot je za N1 dejal ljubitelj knjig in literature, improvizator, komik, pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama, je pomembno predvsem, da beremo dela, ki so jezikovno neoporečna. "Stremeti moramo k delom, ki so jezikovno urejena, razen ko so v službi sloga. Biti morajo jezikovno bogata, da si ljudje lahko ob branju višajo jezikovne kompetence," je pojasnil.
Kot je dodal, moramo predvsem v času, ko smo z vseh strani bombardirani z angleškim jezikom, poskrbeti za jezikovno bogata dela. Primat angleščine je namreč viden na različnih področjih – tudi platforme za pretočne vsebine ne ponujajo prevodov, vse več sinhronizacij pa je vse prej kot odličnih – zato bi morali toliko večji pomen pripisati temu, kakšna knjižna dela bodo bralci dobili v roke.
Tovrstni seznam najbolj branih del, na katerem so večinoma avtorji, ki so zelo dejavni na družbenih omrežjih ter prek tovrstnih kanalov spretno skrbijo za promocijo svojih del, pa ni zgolj specifika slovenskega literarnega okolja. Kot nam je pojasnil Pižama, gre za splošno specifiko knjižnih trgov po svetu, saj se založbe zavedajo, da imajo omenjeni avtorji že veliko število lastnih sledilcev, kar pa pomeni, da založbi za promocijo ni treba toliko skrbeti.
"Nekdo, ki že ima za sabo veliko število ljudi, ki mu sledijo, ima skorajda zagotovljen tudi tolikšen delež prodaje," je še pojasnil in dodal, da bi se morali, namesto da se sprašujemo, kdo lahko kaj tiska ter zakaj so kakšne knjige na vrhu seznamov, raje vprašati, kako tudi druge, bolj prezrte knjige spraviti do ljudi.
"Gre za vsesplošno pomanjkanje in umikanje novinarskih ter kritiških prispevkov o kulturi. Umikajo se na rob in na zadnje strani, pokazatelj tega pa so tudi premiki po programskih shemah," je pojasnil. Kot je dodal, je kultura postala nujno zlo, tako bi morali ljudem bolj približati tudi čtivo, ki se ga izplača prijeti v roke. "Po drugi strani pa smo ljudje tudi bitja ugodja ter najlažje posežemo po tistem, kar že poznamo ter kar imamo na dosegu roke," je še poudaril in spomnil na zadnjo raziskavo bralnih navad Slovencev in Slovenk, iz katere sledi, da veliko število ljudi letno prebere le eno knjigo, zato bi nas moralo že dejstvo, da ljudje sploh berejo, do neke mere že razveseliti.
Da bi še druge avtorje približali bralcem in bralkam, pa umanjka sistemska ureditev, tj. predvsem več poudarka na knjižni in literarni kritiki na sistemski ravni, da bi ljudje spoznali, kaj vse v svetu literature obstaja.
Seznam za otroke in mladino bolj spodbuden
Pri seznamu najbolj prodajanih knjig za otroke in mladino je opazno predvsem, tako Pižama, da ne gre za seznam za domače branje. "Po navadi so v knjižnicah najbolj izposojane tiste knjige, ki so na aktualnih seznamih domačega branja, pri tem seznamu pa ni tako," nam je pojasnil sogovornik.
Mali princ, ki se je uvrstil na prvo mesto, je tako denimo klasika, ki jo berejo ne le otroci in mladi, pogosto se znajde tudi med darili za starejše in odraščajoče. Muca Copatarica in Maček Muri sta domači klasiki, ki sta tako z besednega kot likovnega vidika izdaji, ki živita skozi generacije. "Tu se pozna, da tisto, kar smo brali v otroštvu in se nam je vtisnilo v spomin, želimo prenesti tudi na svoje potomce."
Harry Potter sodi k tujim klasikam, zbirka pa je priljubljena že vrsto let. "Pri tem bo zanimivo videti, ali se bo delom J. K. Rowling lahko približal tudi Gospodar prstanov, ki je lansko leto izšel v novem prevodu Sergeja Hvale," je še dejal sogovornik, a pri tem opozoril, da morda zbirke ne bodo uvrstili k mladinskim delom, saj da sodi k fantazijski literaturi.
Na seznam sta se uvrstili še dve deli Julie Donaldson, ki velja za mednarodni založniški fenomen, k priljubljenosti njenih del pa veliko prispevajo tudi vrhunske ilustracije Axla Schefflerja ter v slovenskem prostoru sočen prevod Milana Dekleve, ki je z besedami sogovornika delo odlično približal mladim bralcem.
Na seznam so se uvrstila tudi tri dela, pri katerih je sodeloval Pižama. "Zelo sem vesel, da je Pasji mož: Dvajset tisoč bolh pod morjem tik pod vrhom, saj gre za knjigo, ki je izšla novembra lani. Vidi se, da je Dav Pikley uveljavljeno avtorsko ime. Med mladimi se je usidralo že s Kapitanom Gatnikom, ki je pred dobrimi 21 leti izšel kot knjiga s stripovskimi vložki," je pojasnil. Stripovski klub Mačjega mulca pa je kot neke vrste učbenik oziroma "navdihovalnik" za ustvarjalnost, ki mlade uči, na kakšne načine lahko burkajo svojo domišljijo, je še pojasnil in dodal, da tudi sam iz pogovorov z drugimi založniki opaža, da so prevodi Pikleyja na slovenskem knjižnem tržišču v primerjavi z drugimi tržišči, kjer primarni jezik ni angleščina, med najbolj priljubljenimi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje