Novogoriški eksotični biser po več kot 20 letih spet odprt za obiskovalce

Na pobočju novogoriškega griča Rafut sta se pred očmi mimoidočih vsa preraščena dolga leta skrivala prava bisera kulturne dediščine. Velik park z eksotičnimi rastlinami in vila z močnim neoislamskim pečatom sta po načrtih goriškega arhitekta Antona Laščaka zrasla, tik preden je na Goriškem zarožljalo orožje. Po dveh svetovnih vojnah in gostovanju zavoda za zdravstveno varstvo obiskovalci več kot 20 let niso mogli občudovati unikatne kulturne in naravne dediščine. Po večletni obnovi se lahko meščani in drugi obiskovalci končno sprehodijo po parku, kmalu pa bodo na novo preoblekli tudi Laščakovo vilo.

Na Pristavi v bližini Nove Gorice so danes za obiskovalce dokončno odprli Rafutski park. Gre za edinstven ostanek preteklosti, ki zaradi zanemarjenosti širše ni tako prepoznaven, saj zadnjih 20 let za javnost sploh ni bil odprt. V zadnjih treh letih pa je bil deležen obsežne prenove in bo lahko meščanom ter drugim obiskovalcem ponujal mirno zatočišče pred mestnim vrvežem.

Park leži na pobočju griča Rafut v bližini Rožne doline in meje z Italijo in je plod dela goriškega arhitekta Antona Laščaka, ki je zemljišče za družinsko rezidenco odkupil leta 1907. Park z eksotičnimi rastlinami je sicer na tem mestu v manjši meri obstajal še pred Laščakovim nakupom. Kot pravi arhitektka Nataša Kolenc, ki na novogoriški mestni občini skrbi za prenovo kulturne dediščine, ni točno znano, kdo je pod Rafutom prvi zasadil redke rastline. “Laščak je to zemljo kupil od premožne goriške družine Palm, ki je imela na tem območju tudi svojo vilo,” je pojasnila Kolenc.

Kot dodaja, je nato arhitekt ob nakupu v že zasajen park vpletel neoislamske arhitekturne elemente in pot po parku uredil tako, da se skozi rastlinje odpirajo pogledi na vilo in Gorico. “Laščak je nadgradil in dopolnil to, kar so storili pred njim, in vse skupaj dvignil na višji nivo,” je sklenila.

Laščak je za svojo družino v parku zgradil tudi vilo, ki s svojim neoislamskim slogom in visokim kupolastim stolpom izstopa. Vila je bila zgrajena leta 1914, v prvi svetovni vojni pa je bila v srditih bitkah za Gorico močno poškodovana. Goriški arhitekt jo je obnovil, dele zgradbe, ki so jih granate razmetale naokoli, pa je na novo uporabil in z njimi po parku ustvaril več paviljončkov in klopc. Bližnja vila družine Palm te sreče ni imela, saj so jo granate porušile do tal, tako da lahko danes opazujemo le njene temelje.

Foto: Denis Sadiković/N1

Obiskovalec v prenovljen park vstopi skozi neoislamsko vratarnico, ki jo je sicer zob časa že močno začel. Po novi peščeni potki, ki jo vsake toliko presekajo stopnice, se skozi zeleni obok palm, bambusa ter številnih drugih dreves in okrasnih grmov povzpne do Laščakove vile. Tam so na pobočju uredili več betonskih klopc in ustvarili manjše prizorišče za dogodke na prostem.

Številne klopce in obnovljeni paviljončki obiskovalca spremljajo tudi v nadaljevanju krožne poti, ki tu in tam zavije tudi na razgledno ploščad in ponudi pogled na vilo in bližnje mesto. Pot se z mostom čez potoček zaključi pri stari vratarnici. Prenova v parku je obsegala predvsem ureditev krožne poti, gradnjo podpornih zidov ter klopc in razglednih ploščadi. Ob tem so odstranili tudi kar nekaj rastlin, ki so se v parku naselile same od sebe.

Arhitekt Laščak, ki se je slovenskim staršem leta 1856 rodil v Gorici, v vili na Rafutu z izjemo poletnih oddihov ni nikoli živel. Večino svojih projektov je namreč uresničeval v Egiptu, kamor se je zaradi pomanjkanja naročil odpravil po študiju arhitekture na Dunaju. Z zasnovo galerije Menasce v Aleksandriji si je odprl vrata v svet egiptovske elite in na prelomu v 20. stoletje postal arhitekt za egiptovskega kralja Abasa II. Slednji mu je podelil tudi plemiški naziv beg, ki je primerljiv z nam bolj znanim nazivom baron. V Egiptu je načrtoval številne palače in nekatere druge državne objekte.

Rafutski park bo odprt vsak dan, vstop pa bo brezplačen. Od aprila do novembra bo park odprt med 8. in 20. uro, od novembra do marca pa do 17. ure. Ta teden pa se je do sobote mogoče prijaviti tudi na brezplačen voden ogled parka, za kar se je treba prijaviti prek e-naslova [email protected] ali pa na telefonsko številko 05 330 46 00.

Foto: Denis Sadiković/N1

Posestvo je goriški arhitekt leta 1939 zastavil za dosmrtno zavarovanje, sedem let kasneje pa je umrl v Kairu, kjer je tudi pokopan. Po drugi svetovni vojni je Jugoslavija vilo in park nacionalizirala, v njej pa je prostore dobil zavod za zdravstveno varstvo. Ko se je ta preselil, se je propadanje vile in zaraščanje eksotičnega parka, ki je nekdaj imel preko 500 dreves in grmov, le še pospešilo. Leta 2003 so območje zaradi slabega stanja dokončno zaprli za obiskovalce.

“Nespametne odločitve včasih pustijo propadati bisere”

Občina je vilo nameravala prodati, po uporu domačinov pa je leta 2021 napovedala prenovo celotnega Laščakovega posestva. Župan Nove Gorice Samo Turel upa, da so s prenovo dodali kamenček v mozaik kulturne in naravne dediščine. Upravljalca prenovljenega parka na občini še iščejo, bodo pa po Turelovih besedah upravljanje najverjetneje razdelili na dva dela. “Prenova je obsegala tudi dosaditev rastlin, ki so pod garancijo izvajalca. Za preostali del parka pa bomo poiskali upravljalca, ki bo skrbel za urejenost parka,” je pojasnil Turel. Prenova je stala okoli 2,8 milijona evrov, pri čemer je dober milijon prišel iz evropskih sredstev.

Med prvimi se je po parku z županom sprehodila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kot je poudarila, park predstavlja izjemno naravno in kulturno dediščino. “Morda smo v preteklosti kdaj pozabili, da sta dediščina in narava resnično povezani in da nista preživeli tisočletja skupaj kar tako. Včasih nespametne odločitve pustijo propadati bisere, ki bi nas morali spominjati in kazati, kako naj živimo skupaj eden z drugim,” se je dotaknila dolgih let propadanja parka na Rafutu.

Na delavce sedaj čaka močno načeta neoislamska vila in obokana vratarnica. Poleg narave so k slabemu stanju nekaj prispevali tudi brezobzirneži, ki so pokradli opremo in okrasje. Prenova se je nekoliko zamaknila, začela pa se bo v letu 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica postali Evropska prestolnica kulture. Ministrstvo za kulturo bo skupaj prispevalo 4,1 milijona evrov, od tega pa bo 1,6 milijona prišlo iz evropskih sredstev.

Kaj bo torej v Laščakovi vili, ko bo ta končno prenovljena in odprta za javnost? Po besedah župana Turela se o tem še pogovarjajo. “Bo pa vsebina v vili prav gotovo povezana z Naturo 2000. Prostor bo v njej našla predvsem didaktika, osveščanje in poudarjanje vrednost ohranjanja narave,” je pojasnil. Na občini pa si ob tem želijo, da bi lahko v prenovljeni vili prostor našli tudi priložnostni dogodki in srečanja.