V Vrbi na Gorenjskem je predsednik državnega sveta Marko Lotrič na osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku nagovoril množico zbranih, ki se je na čast največjega slovenskega pesnika zbrala ob njegovi rojstni hiši. Kot je dejal Lotrič, Prešernov glasen poziv, ki smo ga vklesali tudi v nacionalno himno, daleč presega geografske, kulturne in politične meje Slovenije.
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo danes znova posebej živahno v vaseh pod Stolom in ob rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna v Vrbi, kjer je na osrednji slovesnosti zbrane nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Kot slogan letošnje prireditve in pohoda po poti kulturne dediščine je odmeval Prešernov verz Žive naj vsi narodi.
Letošnji slogan odseva univerzalno hrepenenje po miru in solidarnosti med narodi, je pojasnil žirovniški župan Leopold Pogačar in dodal, da so Prešernove misli iz Zdravljice še kako aktualne ter izražajo našo kolektivno odgovornost za gradnjo bolj harmoničnega, pravičnega in mirnega sveta.
Opozoril je, da smo v svetu priča situacijam, ko žrtev postane rabelj in obratno. “Sprašujem se, kdaj, če sploh, se bomo iz zgodovine kaj naučili. Kot družba in posamezniki, tisti na položajih in tisti doma, v krogu družine in družbe smo dolžni ustvarjati mir in strpnost za nas in naše otroke. Vsi brez izjeme in izgovora, zakaj to ni možno,” je pozval.
Tej temi se je v svojem slavnostnem nagovoru posvetil tudi Lotrič. Kot je dejal, Prešernov glasen poziv, ki smo ga vklesali tudi v nacionalno himno, daleč presega geografske, kulturne in politične meje Slovenije: “Ta verz kliče k svobodi, sodelovanju, toleranci, razumevanju raznolikosti, k boljšemu svetu pa tudi k pravici vsakega naroda, da si sodbo piše sam.”
Slovenci smo uspeli uresničiti sanje, ki jih je zapisal pesnik. “A četudi se zdi, da so naše tisočletne nacionalne sanje dosežene, nikakor ne smemo zaspati na lovorikah preteklosti,” je opozoril Lotrič in dodal, da moramo vedno znova vlagati napore v razmislek o prihodnosti, v iskanje odgovorov na vprašanje, kam kot narod želimo, kako v čim večji meri sprostiti znanje in razvojne potenciale naših ljudi, kako spodbuditi ustvarjalnost na vseh področjih ter kako dohitevati najrazvitejše in najboljše.
Glede Prešerna je dejal, da je bil naš največji poet vizionar in pogumen mož, saj se je postavil po robu splošnemu vzdušju takratne družbe, ki jo je po eni strani prežemal pohlep, po drugi strani pa prepričanje, da je slovenski jezik manjvreden in neprimeren za visoko literaturo. “To, po mnenju mnogih revno slovenščino, je povzdignil do najzahtevnejših pesniških form in jo s tem postavil ob bok drugim svetovnim jezikom,” je izpostavil Lotrič.
Današnji praznik je tako dan spominjanja vsega, kar je Prešeren velikega dosegel v svojem življenju, predvsem na področju kulture, jezika in slovenstva. “Zraven pa se spominjamo vseh tistih, ki ustvarjajo na tem področju in analiziramo stanje duha, odnosa družbe in naroda do kulture ter iščemo rešitve za boljše pogoje,” je dejal Pogačar, ki je ocenil, da bi morala to biti prioriteta skozi vse leto, saj sta prav kultura in jezik tisto, kar nas je skozi tisočletja ohranilo kot narod.
Žirovniški župan je vesel, da bosta država oziroma ministrstvo za kulturo letos začela obnavljati in urejati območja Prešernove rojstne hiše, “tega za nas svetega prostora, kjer bomo Slovenci dobili urejeno zibelko slovenske kulture in kjer bomo tudi lokalci dobili novo priložnost za razvoj kulturnega turizma ter bomo skozi naš Zavod za turizem in kulturo Žirovnica ohranjali kulturno dediščino”.
Zaradi uresničitve dolgo želenega projekta kulturnega in interpretacijskega centra, ki bo v Vrbi ponudil še bolj temeljit vpogled v Prešernovo življenje in delo, bo v prihodnjih letih proslavljanje kulturnega praznika lahko še bolj prešerno, je prepričan tudi Lotrič.
Vrba je že sedaj zelo priljubljena destinacija Slovencev na kulturni praznik. Številni so danes v Vrbi prisluhnili osrednji slovesnosti, še več pa se jih je v Prešernovem rodnem kraju ustavilo preko dneva. Marsikdo je izkoristil priložnost, da kulturo poveže z rekreacijo, in se podal na pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki poleg Prešernove povezuje še rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!