Popotovanje v svet ikoničnih slovenskih igralk: "Zgodilo se je nekaj magičnega"

Teja Glažar in Suzana Krevh (Foto: Vid Uršič)

Cankarjev dom je v četrtek zvečer gostil premiero dokumentarne serije Protagonistke v režiji Žige Virca, ki predstavi šest znamenitih slovenskih igralk. Pred gledalci se zvrstijo spomini, duhovite prigode in igralski pristopi, ki se razkrijejo skozi njihove interpretacije istega prizora. Zgodilo se je nekaj čarobnega, je po projekciji povedal Virc.

Pri projektu so sodelovale Jožica Avbelj, Marijana Brecelj, Teja Glažar, Olga Kacjan, Špela Rozin in Marinka Štern. Serija vsebuje šest delov, dolgih po 20 minut, v vsakem pa se predstavi ena od njih.

Kamera ujame tako njihove pogovore z ekipo in soigralko Suzano Krevh, ki je prisotna v vsaki različici istega prizora, kot intimne trenutke med snemanjem ali pripravami nanj. Scenarij za prizor je napisala Iza Strehar, ki skupaj z Vircem in Ano Kovačič sestavlja producentsko ekipo.

Vsi deli so bili posneti v šestih dneh v ljubljanski mestni hiši, ki tako služi tudi kot kulisa za vseh šest žanrsko raznolikih uprizoritev istega prizora. Scenarij je večinoma ves čas nespremenjen, le z morebitnimi manjšimi spremembami ali prilagoditvami specifičnemu žanru, a ton uprizoritve sega od lahkotnega do dramatičnega, igrivega ali grozljivega.

“Dobra zgodba ostarelih dam”

Režiser se je po projekciji zahvalil ekipi in igralkam. “Odločile so se podati z nami na to popotovanje. Niso vedele točno, kaj se bo zgodilo, a zgodilo se je nekaj magičnega,” je povedal ter poudaril pomen skupinskega dela.

Poleg uvidov v preteklost in sedanjost sodelujočih igralk ter v njihov način ustvarjanja serija ponudi tudi vpogled v delo za kamero, v tok soustvarjanja, ki zajame ekipo in jo privede do končnega rezultata.

Marijana Brecelj je na pogovoru po projekciji povedala, da je vesela, da se končno družijo, saj se med snemanjem niso srečevale. “Mislim, da je to ena dobra zgodba – oprostite kolegice – ostarelih dam, ki smo že kar nekaj doživele in preživele, tako na gledaliških deskah kot pred kamerami,” je kasneje dodala.

Njihova soigralka, Suzana Krevh, je razkrila, da jo je bilo pred snemanjem z ikoničnimi igralkami nekoliko strah, a je bil to prijeten strah, saj je bila navdušena nad idejo Protagonistk.

Olga Kacjan, ki je v serijo vnesla tudi elemente klovnovske igre, je povedala, da je bilo to za režiserja nepričakovan dodatek, Jožica Avbelj pa je poudarila pomen igrivosti, ne samo v ustvarjanju, temveč tudi v izobraževanju.

Teja Glažar je občinstvu hudomušno zaupala, da se že celo življenje sprašuje, če ne bi raje počela kaj bolj koristnega, a je dodala, da je igranje vse, kar zares zna. Špela Rozin se je medtem spomnila časov nekdanje Jugoslavije, ko so bila na voljo obsežna sredstva za film, honorarji pa so bili fantastični. Marinka Štern pa je sklenila z željo, da bi Protagonistkam sledil še kakšen podoben projekt, s čimer so se strinjale vse sodelujoče igralke.